Spletna predstavitev za brevet Paris Brest Paris 2011 je že pripravljena. Kot kaže, so malo spremenili pogoje za prijavo in sicer je potrebno odpeljati tudi 1.000km brevet za kvalifikacijo na PBP2011.

Aleksej Dolinšek je prvi in edini prekolesaril 1000km dolgi brevet, ki je bil letos prvič organiziran tudi v Sloveniji. Svoje občutke je strnil v spodnjem besedilu:

Že kar nekaj časa je minilo, odkar sem opravil s tem mojim prvim pravim ultramaratonom. Skrajni čas je, da malce opišem, kaj in kako se nam je godilo v teh dveh dneh in treh nočeh.

preberi cel članek »

Športno društvo BIK.SI organizira prvi 1000km brevet v Sloveniji. Štart breveta bo 24.6.2009 ob 8 uri zvečer v Ajdovščini. Proga izgleda nekako takole:

Center of map

1000km brevet – Ajdoviščina

Štart: hotel Gold Club, Ajdovščina
Datum: 24.06.2009
Ura: 20:00 – 21:00
Dolžina: 1.007,8km
Težavnost: 7.000 – 8.000vm
Časovno okno: 75ur 37min
Zaključek: 27.06.2009 ob 23:37
Roadbook: 1000km brevet
Zemljevid: [GPX] [KML]*
Prijave: brevet.slo@gmail.com | GSM 041 687 069

*opomba: Zemljevid je sicer izdelan na podlagi roadbooka, ampak se lahko v naravi razlikuje od dejanske poti. Tako da ga uporabljajte zgolj kot orientacijo in sledite navodilom na popotnem listu!

Nekaj napotkov

- ne pozabite na prednje in zadnje luči
- ne pozabite na odsevni jopič
- štartno mesto bo odprto predvidoma od 19. ure dalje
- ustrezno načrtujte, da bomo štartno proceduro opravili ob osmih zvečer in takrat štartali
- parkiranje osebnih vozil je mogoče na makadamskem parkirišču nasproti Banke Koper kakih 200 m od štarta – drugje je nevarnost, da boste dobili listek občinskega redarja
- dragocenosti in dokumentov ne puščajte v avtomobilu.

Vsem udeležencem želim ugodne vremenske razmere, dobro počutje in čim več energije!

Na forumu bicikel.com je Matej Lavriša tako dobro napisal svoje vtise, da sem ga vprašal za dovoljenje za objavo še na moji strani. Je edini klasični kolesar, ki je vozil v naši skupini ležečih. Smo pa bili ležeči kolesarji kar dobro zastopani, saj nas je bilo kar 5 od skupno 18 udeležencev breveta.

No še moji vtisi… ali “samo še malo”

p.s. aja glede gostilne pa predlagam odprtje teme: Biciklistom prijazna gostilna. Bicikel.com naj pa izdela nalepko, da bomo že od daleč videli v kateri gostilni se nas kolesarjev ne branijo.

Moram dodati, da je Matej super družba in vsaka mu čast, da vzdrži z nami kljub temu, da mu nihče ne more nuditi zavetrja. Kar se pa utrujenosti in jamranja tiče pa; morali bi ga videti kakšen zagon je dobil, ko sta mu otroka rekla, da bosta navijala ob cesti. Ni bilo več sledu o kakšni utrujenosti. Tako ga je šibal skozi Ljubljano, da smo mu komaj sledili! Je Miloš na enem izmed križišč dejal: “Še sreča za rdečo luč”

Včeraj ob 21:05 smo z Gorazdom, Milošem in Matejem po 25 urah prikolesarili na cilj 420km dolgega breveta. Najdaljša razdalja v mojem življenju in moja prva nočna vožnja s kolesom. Zame osebno je bil brevet precej naporen in sam ga vsekakor ne bi bil zmožen zvoziti. Verjetno bi odnehal že pred jutrom. Napravil sem kar nekaj napak tako na samem brevetu, kot že pred njim:

- na daljših treningih vozim preveč počasi in me je hiter, ampak zmeren štart celotne skupine kar utrudil tisti prvi del poti, ko smo se še držali v skupini. Pohvala Marku Balohu, ker je držal skupino skupaj in hitrost na zmerni ravni.
- mislim, da sem zadnji vikend naredil napako, da sem v soboto prekolesaril 196km turo, namesto da bi naredil dva krajša bolj intenzivna treninga po 100-150km. Skratka, povečati moram intenzivnost treningov in delati na izboljšanju VO2, tako da bom začel s teki na Pohorje.
- zvečer, ko je postalo hladno si nisem preko meč in kolen poveznil tistih hlačnic, ki sem jih celo pot vozil zraven ravno zato, da me ne bi prezeblo v spodnji del nog. Čutil sem malo hlad, ampak se mi ni zdelo vredno ustaviti… To se mi je konkretno maščevalo, saj sem kar občutljiv na mraz in sem že po 100km občutil neko čudno bolečino v nogah, ki ni pojenjala vse dokler nas ni pričelo greti jutranje sonce. Ampak dejansko sem celo pot do konca čutil posledice.
- mučila me je nenaspanost, ker sem iz srede na četrtek zelo slabo spal. V petek sem bil pokonci že ob 5:30 in popoldne me je nekaj mučil spanec pa se nisem vlegel in oddremal kakšne ure ali dveh. To vsekakor ni bilo pametno, ker me je potem na kolesu nekaj krat konkretno prijelo. Okrog druge ure zjutraj sem uspel hitro premagati utrujenost, ob petih pa me je precej mučilo. Komaj sem še držal oči odprte in sem moral kar naprej mežikati, da sem vsaj na trenutke odpočil oči.

Zanimiv občutek, ko sediš na kolesu in brcaš, pa dejansko sploh nimaš kontrole ker si napol v snu… Sem imel nekaj takih trenutkov. Kasneje se je to še enkrat ponovilo okoli tretje ure popoldne. Nikakor si ne morem predstavljati, da bi odbrcal še nadalnjih 200km v naslednjo noč. Po mojem bi moral spati vsaj ene 3 ure, da bi prišel k sebi.

Dobra šola za v prihodnje. Vsekakor bom moral delati tudi na nočnih treningih, da se navadim na pomanjkanje spanja. Nekaj časa me je mučila tudi alergija, predvsem oči, ki so se mi konkretno solzile vseh zadnjih 150km. Ampak v tem primeru se žal ne da kaj dosti storiti.

Moji občutki na poti:
0 – 100km: prijetno kolesarjenje v večernih urah sprva precej časa v večji skupini. Kolesarjenje po soteski je bilo kar problematično zaradi vlage v zraku. Očala se mi namreč zarosijo in skoraj nič ne vidim. Problem s temi očali bi moral nujno nekako rešiti. Ampak nihče mi do sedaj še ni vedel svetovati, kako preprečiti rosenje.
100 – 200km: sem že čutil bolečine v nogah, ki jih do sedaj nisem poznal. Sem že razmišljal, da sem nor, da sem tako slabo pripravljen preveč lahko vzel razdaljo 400km. Če bi bil sam, ne bi dočakal jutra na kolesu. Mučila me je tako zaspanost, kot bolečine v nogah, ki na trenutke niso hotele pritisnit… Sem že razmišljal, da niti pod razno 400 ni razdalja zame, kaj šele 600km in da boljše, da sploh ne razmišljam o teh razdaljah. Da je to enostavno preveč in tega nisem sposoben zvoziti. Hkrati pa sem si skušal dopovedat, da moram gledat pozitivno in da bom zvozil teh 400km.
300 – 400km: še vedno sem bil zaspan in na trenutke oči niso hotele biti odprte. Ampak telo se je vdalo v usodo in noge so tiščale. Ko je bil cilj že tako blizu, sem ugotovil, da teh 400 niti ni tako hudo in da bi verjetno uspel prebrcati še nadalnjih 200, ampak vsekakor pa ne brez kratkega dremeža, ker tudi če bi noge ne protestirale, moje oči ne bi več podajale slike. Tako da bi jim moral privoščit malo počitka, ki bi se pa nogam tudi prilegel, čeprav ne vem kako bi zgledal štart po tem

Med krajšimi postanki za prigrizek ali točenje goriva, sem ene par krat na kolesu zaprl oči in ne vem če je minila minuta, ko me je že hotelo zmanjkati. Na dvociklu moraš namreč držati ravnotežje z nogami oprtimi v tla in takoj ko je moj sistem izklopil, me je hotelo prevreči in sem bil v trenutku nazaj v realnosti Sem ene par krat zaporedoma poskusil tudi tako, da sem noge raširil in jih poševno nagnil navzven, da bi bil bolj stabilen, pa ni kaj dosti pomagalo. Ko sem zaprl oči, ni dolgo trajalo, da mi je zopet zmanjkalo ravnotežja… Na triciklu bi v tem času že dremal

Vmes me je pri enem spustu preveč odneslo na rob cestišča in sem s kolesi prišel na pesek. Ne vem pravzaprav kaj se je zgodilo, mogoče trenutek odsotnosti ampak sem pa avtomatsko že zaviral, tako da sem imel nekoliko zmanjšano hitrost, ko me je pričelo zanašati, ker sem se hotel odmakniti od skalnate stene in mi je na pesku spodrsnilo. Komaj sem se obdržal na kolesu in me je ene par krat konkretno zanihalo. Še sreča, da je Gorazd pravi čas odreagiral in se ni vame zaletel, saj je bilo kar naenkrat celo cestišče moje. Gorazd me je že videl ležati na tleh ampak se mi je le uspelo izvozlati iz tega in sem uspešno odpeljal naprej.

Skratka, potrebno bo več trenirati in povečati intenzivnost treningov. In se vidimo drugo leto tudi na 600km brevetu.

Jutri bo v Črnučah štart prvega 400km breveta v Sloveniji (sedaj manjka samo še 600km), katerega organizator je Marko Baloh. Po pravilniku Audax kluba Parisien je za to razdaljo dovoljeno časnovno okno 27 ur. Moja želja je priti na cilj v 22 urah.

Start: Črnuče – Črnuški dvor
Datum: 22.5.2009
Ura: 20:00

Trasa: Črnuče – Medno – Gosteče – Železniki – Petrovo brdo – Most na Soči – Tolmin – Solkan – Nova Gorica – Štanjel – Divača – Kozina – Ilirska Bistrica – Knežak – Unec – Bloška polica – Nova vas – Ribnica – Dvor – Žužemberk – Ivančna Gorica – po trasi breveta 300km do Črnuč

Center of map

200km brevet v Kopru

Dolžina: ~400 km
Težavnost: ~3.600vm
GPX datoteka: 400km_brevet_2009.gpx *

*opomba: GPX datoteka je sicer pripravljena na osnovi roadbooka, vendar ne morem zagotoviti, da je povsem pravilna. V Novi Gorici je nekaj razhajanja, ker na zemljevidu nimam vrisane kolesarske steze. Track naj vam služi zgolj v pomoč – uporaba na lastno odgovornost Kontrolne točke boste morali sami poiskat, ker so bile v trenutku izdelave zemljevida še nepoznane.

To soboto (4.4.2009) bo v Kopru 200km brevet s sledečo traso:

Center of map

200km brevet v Kopru

in višinskim profilom:

Štart (ob 8:00) in cilj breveta je v Kopru pri Taverni. Parkiranje je možno na parkirišču za tržnico:

Zaradi spremenjene lokacije štarta je roadbook prilagojen, drugače pa se pokriva z lansko traso (posnetek zgoraj). Dodatne informacije najdete na spletni strani Obalnega planinskega društva Koper.

Da boste slišali mnenje o brevetih še od koga drugega, ne zgolj z moje strani, objavljam članek udeleženca prvega 300km breveta v Sloveniji. Andrej Zaman o brevetih:

V sredo, 25.6.08, se nas je 37 udeležencev zbralo na letošnjem drugem brevetu. Kaj sploh je brevet? Brevet ali z drugim imenom »randonneur« je organizirana ekstremno dolga kolesarska vožnja. Kolesarji, ki se jim v tej disciplini lahko reče randonneurji, potujejo po določeni, toda neoznačeni trasi (dolžine od 200 do 1.400km), skozi določene kontrolne točke in morajo zaključiti vožnjo znotraj določenega časovnega limita. Ti časovni limiti so sicer zahtevni, vendar dovoljujejo vožnjo v udobnem tempu – torej ni nobene zahteve, da bi se kolesarilo z dirkaško hitrostjo ali da bi se uporabljale taktike s cestnih kolesarskih dirk.

Randonneur je francoska beseda, ki se lahko prevede z »dolgo potovanje«. Brevet pa pomeni potrdilo in se nanaša na kontrolni kartonček, ki ga randonneurji nosijo s seboj in morajo biti požigosani na kontrolnih točkah; nanaša pa se tudi na dogodek sam, to je certificirana vožnja. Randonneurji ne tekmujejo z drugimi kolesarji. Randonneur je test vzdržljivosti, samozadostnosti in kolesarskih sposobnosti posameznika. Kolesarji morajo s seboj nositi oblačila za različne vremenske razmere, rezervne dele in orodje za morebitna popravila kolesa. Breveti mnogokrat vključujejo nočno vožnjo, v takih primerih morajo biti kolesa opremljena z lučmi za nočno vožnjo, udeleženec pa mora imeti s seboj rezervne žarnice, baterije in reflektivna oblačila,ki se svetijo v temi. Breveti ne zahtevajo nobenih posebnih koles, običajno se uporabljajo dirkalna kolesa ali hitra touring kolesa. Kolesa imajo običajno nastavke kot sta prtljažnik in blatniki.

Klasične dolžine brevetov so 200, 300, 400 in 600 km (obstajajo pa še daljši 1.000 in 1.200 km dolgi breveti). V enem letu opraviti vse štiri tipe brevetov pomeni opraviti »serijo« in tisti randonneur, ki to opravi, dobi naziv »Super randonneur«. Da se kvalificirajo za Pariz-Brest-Pariz (PBP) v dolžini 1250 km, ki je vsaka štiri leta (naslednjič bo spet leta 2011), morajo randonneurji opraviti celotno serijo v istem letu kot poteka PBP.

Časovni limiti za posamezne tipe brevetov so:
200 km – 13,5 ur
300 km – 20 ur
400 km – 27 ur
600 km – 40 ur
1000 km – 75 ur
1200 km – 90 ur (ali 80 ali 84 ur po lastni izbiri)
1400 km – 116ur 40minut (ali 105:16 ali 93:20 ur po lastni izbiri)

preberi cel članek »

Moj drugi brevet v življenju in prvi z dolžino 300km je za mano. Kljub nekaj težavam na štartu in 15 minutni zamudi, sem uspel uloviti zaostalega kolesarja in uspešno zaključiti brevet v četverici.

Trasa breveta je bila enkratna! Marko Baloh je s prijatelji poskrbel tudi za talne oznake na bolj kočljivem zadnjem delu, ki so nam še kako prav prišle. Seveda pa to ni običajna praksa na brevetih in se je večinoma potrebno znajti zgolj z roadbookom. Marko, hvala za dobro organizacijo!

Nevio, ki ima precej izkušenj iz brevetov po Italiji pravi, da si tam na brevetih privoščijo in si vzamejo čas za hrano in pijačo. Dogodek v stilu: kolesarjenje, druženje, hrana in pijača. In po mojem osebnem mnenju bi naj brevet točno to tudi bil. Pri nas so breveti še novost in se jih udeležujejo predvsem bolj utrjeni kolesarji, ki uspejo celotno pot držati kar visok tempo. Upam, da se bo sčasoma na brevete prijavljalo več rekreativnih kolesarjev, s čemer bo laže najti sebi primerno skupino.

Brevet ni maraton Franja. Pika. Maraton Franja je prireditev tekmovalne narave. Brevet ni tekmovanje in se z maratonom sploh ne more primerjati. Če si zmožen Franjo prekolesariti v cca 6 urah, lahko brez težav greš na 300km brevet, čeprav je razdalja enkrat večja. Pomembno je zgolj držati zmeren tempo in ne pretiravati. Če se na Franji tako ženeš, da boš dušo spustil (ja, tudi takšne sem že zasledil), je brevet ravno nasprotje tega – kolesarjenje za dušo. Vsak brevet ima za svojo razdaljo predpisan časovni okvir, v katerem je potrebno priti na cilj. Sem prepričan, da ti časi niso takšni zaradi lepšega. In zame je največji zmagovalec še zmeraj Stuart Dennison, ki je lani na PBP prišel na cilj zgolj uro in pol pred gornjo časovno mejo.

Pri kratkih razdaljah ni problem priti hitreje na cilj, ampak ko gre za razdaljo 600km ali več, potem pa je to druga zgodba… To je pa že razdalja, ko lahko povprečne hitrosti 25 ali več držijo zgolj najboljši. Ko za takšno povprečje ni več dovolj biti zgolj rekreativni kolesar… To je po mojem razdalja, ki te nauči kako moraš voziti na brevetih in ki pojasni zakaj takšni časovni okvirji. Časovne omejitve so prilagojene za rekreativne kolesarje. Za zmeren in sproščen tempo s krajšimi pavzami, toplim obrokom, hladno pijačo, piškoti,… Skratka, kot pravi Nevio: “Italjani naredijo fešto in ne varčujejo pri hrani in pijači.”

Četverica v kateri sem jaz premagoval to razdaljo, je bila izredno solidarna in smo se med seboj zmeraj počakali, tako da nikomur ni bilo potrebno dohitevati skupine, pa če je bila to težava z verigo, polnjenje bidonov ali mala potreba. Boljše skupine vsekakor ne moreš imeti! Mislim da brevet ni dogodek, kjer bi se smele pojavljati takšne zgodbe: “Na 60km sem izgubil en bidon. Seveda sem se ustavil, da ga najdem in poberem, tako da mi je skupina ušla. Do konca sem imel še dva gumidefekta, en izlet iz ovinka v graben, da sem zvil zadnjo feltno in sem v bistvu 200km prevozil sam.” Eno je, če nekdo ni zmožen slediti, potem si mora pač poiskati sebi primerno skupino, ampak težave pa je potrebno reševati skupaj. Takšno je vsaj moje osebno mnenje…

Upam, da se nam v prihodnje pridruži še kdo!

Pa še posnetek 300k breveta:

zemljevid

300km brevet 25.6.2008

V sredo 25. junija, bo v Ljubljani štart prvega 300km breveta v Sloveniji. Sam sem se odločil, da se ga udeležim, ker mi je maraton Franja kar dobro uspel. Moj uradni rezultat je bil 4:57:36.9 in sem prepričan, da bi tak tempo lahko držal še kakšnih 50km.

Za 300km brevet planiram povprečje nekje okoli 20km/h, kar bi pomenilo 15 ur kolesarjenja. Omejitev za to razdaljo je 20ur. Mislim, da bi to moralo biti izvedljivo, čeprav sem nekoliko zanemaril treninge. 300km se vsekakor sliši ogromno, ampak je izvedljivo in za to ni potrebno biti Jure Robič ali Marko Baloh. Tako organizatorji, kot tudi jaz osebno, si želimo, da bi se brevetov udeleževalo čim več rekreativnih kolesarjev. Tudi takšnih s treking ali MTB kolesi, kolesi brez prestav,… Več kot nas bo, lažje si bo vsak našel svojo skupino, s katero bo skupaj premagoval vse težave na tej razdalji.

Še en kratek članek spisan za bicikel.com, ki bo mogoče koga prepričal k sodelovanju:

Kaj je to brevet?

Brevet ali randonnée (tudi audax), je vzdržljivostno kolesarjenje na dolge razdalje od 200, pa vse do 1.400km in več. Je dogodek netekmovalne narave, s povdarkom na samostojnosti in samozadostnosti. Randonnée je francoska beseda, ki pomeni “dolgo potovanje” in ravno tako, kot na potovanju, je tudi na brevetu potrebno s seboj nositi oblačila za različne vremenske razmere in rezervne dele za morebitna popravila kolesa. Za nočno vožnjo, ki je mnogokrat del brevetov, je potrebno imeti primerno opremljeno kolo in reflektivna oblačila. Tip kolesa ni predpisan in že od samega nastanka je dovoljeno vse od cestnega, gorskega, potovalnega, do tandema, tricikla, ležečega kolesa,…

preberi cel članek »