jan 21

Dolga pot na jug – z ročnim kolesom

Peterležeči popotniki, v gibanju kljub invalidnosti ni komentarjev »

Seth McBride je po smučarski nesreči obsedel na invalidskem vozičku. Njegova diagnoza je tetraplegik C7. Zaradi močne želje po gibanju, se je odločil za ročno kolesarjenje in je svoje prve kilometre prekolesaril doma, tedaj še na Aljaski.

Ko se je prvič podal na cesto, ni uspel prevoziti niti dva kilometra. Bil je počasnejši, kot tekač na ravnini. Potreben je bil izreden napor, da je premagal nadvse položen klanec, dolg nič več kot 100 metrov. A, ko je gravitacija na poti domov – pa čeprav zgolj za nekaj trenutkov – delovala njemu v prid, je občutil kanček vznemirjenja. Pridobil je dovolj hitrosti, da je hlačnica zaplapolala in je občutil veter v laseh.

I picked up enough speed for the wind to rustle my pant legs and blow my hair back, and as I glided to my house I felt I’d just caught a glimpse of a long lost friend.

Pravi, da ga je med drsenjem k hiši prevzel občutek, kot bi za trenutek ugledal dolgo izgubljenega prijatelja. To mu je seveda dalo moči, da se je znova in znova vračal nazaj na kolo in se prebijal na vrh klancev, s katerih se je lahko potem spuščal kolikor hitro je šlo.

kolesarjenje po Irski z ročnim kolesom

Septembra 2009 je z dekletom (Kelly) kolesaril po Irski, kjer sta v enem mesecu premagala skoraj 650 kilometrov. Bila je to zelo naporna, a nepozabna pustolovščina, ki te ne pusti ravnodušnega in ni bilo dolgo, da sta začela razmišljati o naslednjem podvigu: The long road south. cel članek →

jan 06

S tricikli po Strehi sveta

Peterležeči popotniki, v gibanju kljub invalidnosti ni komentarjev »

Rečeno nama je bilo, da nikoli ne bova prekolesarila tega prelaza. Najin vodič, Samdrup je zgolj zmajal z glavo in dejal: “Kako lahko dva invalida premagata 117 serpentin na višini 5.200m?”

Stavil sem 20 Yuanov, da nama bo uspelo, ampak sem bil kljub temu precej zaskrbljen. In zgodbe o mladih kolesarjih, ki so obupali na polovici vzpona, niso nič pripomogle k najini samozavesti. Prelaz Pang La bo vsekakor najtežji del najine poti. Kar streslo me je bo misli, da se bova na njem preizkusila jutri navsezgodaj.

s tricikli po Tibetu

V vlogi za vizo sva za najin obisk navedla, da greva na poročno potovanje opazovati ptice, obiskati Veliki Zid, si ogledati peščene vojščake. V resnici pa sva se podajala na cca 1100km dolgo pot s kolesi od Lhase v Tibetu, preko Mount Everesta do Kathmanduja v Nepalu. Slednji je bil predvsem Carolina želja, jaz sem si kot nekdanji alpinist (plezanje je bilo moje življenje), želel predvsem videti Mount Everest.

Že v zgodnjih letih sem pustil “pravo” službo z namenom osvajati vrhove Himalaje, Patagonije in Bafinovega otoka. A je leta 1998 na plezanju v Tasmaniji, moje življenje spremenil kamen, ki me je zadel v glavo in posledično velika izguba krvi, ker je reševanje trajalo cel dan. S paralizo desne strani telesa sem se za eno leto znašel v bolnišnici, kjer sem se moral ponovno naučiti hoditi, govoriti in oblačiti. cel članek →

okt 30

Igor Bilek na poti okoli Avstralije

Peterležeči popotniki, zanimivosti ni komentarjev »

Igor Bilek trenutno kolesari z ležečim kolesom Azub MAX, nekje po Avstraliji, na obali Indijskega oceana. Januarja letos je svojo pot pričel v Sydney-u in jo od tam, brez natančno začrtane poti, mahnil proti severu.

Igor Bilek na lezikolesu Azub MAX

Raziskovanje in dogodivščine so vsekakor med očitnimi razlogi za takšno potovanje, ampak si je Igor želel še nekaj več:

  • živeti preprosto življenje v tesnem stiku z naravo
  • spoznati se s Permakulturo in si pridobiti izkušnje o tem načinu življenja
  • spoznati Avstralijo in njene prebivalce
  • raziskati in izzvati svoje fizične in psihološke zmožnosti
  • promovirati in zbirati sredstva za projekt Bikes for Humanity

Živeti na cesti, spoznavati nove ljudi, občutiti zemljo in premikati lastne meje, je točno to kar si trenutno želim v življenju in dejansko živim svoje sanje. Upam, da bo prebiranje mojega pisanja vzpodbudilo še koga, da si bo poiskal svoje sanje in se odločil za prve korake k njihovi realizaciji. cel članek →

okt 25

Družina na triciklih po Evropi

Peterležeči popotniki, zanimivosti ni komentarjev »

Družina Mury iz Francije, se bo od avgusta 2013, s tricikli potepala po Evropi. In kdo so Mury-jevi? Oče Manu, mama Hélène in dva sinova, Malo (2005) ter Léo (2003).

družina na triciklih po Evropi

Kolesarili bodo na dveh Azubovih triciklih T-tris in na Hase Kettwiesel tandemu. Manu je navdušen nad panoramsko fotografijo, kar pomeni, da bomo zagotovo lahko uživali v krasnih fotografijah iz njihovega potepanja.

“Potovanje se prične, ko sprejmemo odločitev za odhod.”

S kolesi po Evropi… Družina z otroci?

Ja, ta projekt je dozoreval že nekaj let. V osnovi je bila ideja nekaj mesecev potovati z avtodomom, odkrivati druge kulture, drug način življenja,… A ujeti v vsakdanji ritem, delo, podzemna,… nekako nismo prišli dlje od sanj. Ampak življenje je polno presenečenj in tako nas je le-to privedlo od sanj k realnosti. Avgusta 2013 se bomo odpravili na 10-12 mesecev dolgo potepanje po Evropi. cel članek →

okt 02

Z ležečim kolesom čez Sibirijo

Peterležeči popotniki ni komentarjev »

O Chrisu in njegovem prijatelju Timu, ki sta z ležečimi kolesi prečila Sibirijo sem že pisal, a ne vem zakaj takrat nisem objavil video posnetka, ki je kratek predogled 52 minutnega dokumentarnega filma z naslovom “Off the Rails”: 14 mesecev, 10.000km, od Moskve do Pekinga s kolesom.

Jaz bom zaenkrat raje ostal bliže domu, ampak zagotovo je bila to nepozabna izkušnja… Vsekakor vredno ogleda!

sep 20

Kako bi bilo prespati kar na ležečem kolesu?

Peterležeči popotniki, zanimivosti ni komentarjev »

In ker za pravo dogodivščino pravzaprav sploh ni pomembno na katerem delu sveta smo ter s kakšnim kolesom potujemo, še nekaj zabavnih prigod, ki jih Vid in David zagotovo ne bosta pozabila. No, ni zmeraj tako nepomembno; predvsem za Vida je bilo – vsaj eno noč – kar pomembno, da je bil na poti z ležečim kolesom… Kako to vem?

Ker jaz pač ne bi bil jaz, če ne bi povprašal po kakšnih zabavnih pripetljajih in nepozabnih trenutkih. Kadarkoli imam priložnost klepetati z nekom, ki je potoval s kolesom, namreč raje prisluhnem raznim prigodam na poti, kot pa geografskemu delu potovanja. Tudi na lastnih potepanjih nikoli nisem polagal pozornosti imenom krajev, ampak me bolj pritegnejo podrobnosti, kot recimo dremanje sred križišča in razprta dlan malin pred nosom, ali pa povsem nov žebelj ob cesti, ki ga nisem pobral,…

Bilo je kar nekaj zanimivih izkušenj. Gledano v celoti predvsem to, da sva vse dni spala kar v divjini, večerjo pa sva si večkrat pripravila iz nalovljenih rib. Mivko iz peščene plaže na kateri sva spala na Rabu pa sva imela vsepovsod, tudi na krožnikih :)

Ob prihodu v Novaljo, ki je dokaj velik kraj, se je ravno pripravljala nevihta. Bilo je temno, švigale so strele, pihal je močan veter; zato sva res hitro začela postavljati šotor. A naslednji dan sva ugotovila, da sva kampirala skoraj na glavni promenadi, praktično v centru mesta, kjer je res veliko ljudi. cel članek →

apr 13

Kolesarske pustolovščine Nat-a in Cecile

Peterležeči popotniki, v gibanju kljub invalidnosti, zanimivosti ni komentarjev »

O Nat-u in Cecile sem že pisal. Bolj natančno, o njunem poročnem potovanju po Himalaji, med 19. avgustom in 8. oktobrom 2010.

Nat in Cecile na Pirenejih

Nat je paraplegik in pravi, da ni nikjer drugje našel takšnega občutka svobode, kot ravno na ročnem kolesu. Cecile pa na njunih kolesarskih potepih uporablja ležeč tricikel, predvsem zaradi udobja – celodnevnemu kolesarjenju navkljub, stabilnosti in tudi zato, da je na isti višini, kot Nat.

Celotno pot sta premagala povsem samostojno, brez podpornega vozila. Vso potrebno opremo sta imela s seboj. Prav tako Nat-ov invalidski voziček, ki ga je imel priključenega na za takšno potovanje prilagojenem Schmicking kolesu. cel članek →

apr 01

Tony Adams – pravi kolesarski potepuh!

Peterležeči popotniki ni komentarjev »

Če je kdo že dalj časa iskal sebi primerno kolesarsko prikolico, potem je sedaj zagotovo našel svoj odgovor. Kolesarska prikolica v katero spravite čisto vse kar potrebujete, plus še kaj zraven. Začne se lahko že z žebljem ob cesti. Mogoče je dobro, da ga jaz takrat nisem pobral?

Naj vam predstavim Toneta Adamsa, njegov tricikel in tole veličastno prikolico! Tony je povedal, da vsega skupaj, s seboj tovori borih 290kg. Večino tega je našel ob cestah, med potepanjem po Združenih Državah. Čistilna akcija nekoliko drugače.

Tony Adams photo by the talking tree

Na spodnji fotografiji, Tony vneto razlaga kje vse je že bil tisto leto (2008). Tako tricikel, kot prikolica, sta delo njegovih rok. Desno na sliki pa je “lovilec sanj”, ki ga je tako kot veliko drugih reči, našel ob cesti nekaj dni nazaj. Njegova povprečna hitrost brez pomoči vetra, znaša nekje 5km/h…

Tony Adams photo by TheTalkingTree

Za preživetje se zanaša na dobrosrčnost ljudi, ki jih srečuje iz dneva v dan. Svoj življenski stil je opisal kot težak, ampak vreden truda. Avtor fotografije ga je označil kot izredno inteligentnega možaka, z veliko življenskimi resnicami. Pravi, da se je zdelo, kot da ima logičen odgovor na praktično vsako vprašanje. cel članek →

mar 26

Prometni kaos in papirnati čepki za ušesa

andrejrakležeči popotniki, zanimivosti ni komentarjev »

…nadaljevanje Andrejevega potopisa Leže v Turčijo.

Ko že preneham kolesariti, mi postane slabo in z muko postavim streho ter “posteljo”. Povsem izmučen ležem v spalko in kar ne morem se ogreti. Že se mi porajajo zle misli: “kaj če naslednji dan ne bo nič bolje in bom obležal tukaj sredi neznanega gozda”. Čez čas se mi posveti, da bi bil lahko zgolj dehidriran. Ker me je zaradi hladnega vremena in vetra, cel dan rahlo zeblo, sem vodo namesto pil, samo prevažal s seboj. Na srečo sem imel pri sebi še 3 litre. Ob 18. uri precej negotov zaspim. Naslednje jutro, sem najprej kar v leže nekaj pojedel, nato pa poskusil vstati. Kljub rahli vrtoglavici in slabosti, mi je nekako uspelo stati na nogah.

Nekaj kilometrom pred Gabrovim se prično klanci. Čakal me je tudi ne pretirano strm vzpon, da sem se brez večjih naporov prebijal iz metra v meter. Po kakšni uri prispem na višino okoli 1.000m.n.v.. Tik pred vrhom, ko se že veselim najvišje točke ture in hitrega spusta, pa se ulije. Prelaz je bil visok 1.150 metrov, a kašnega razgleda zaradi poraščenosti in slabe vidljivosti ni bilo. Zaradi samo 12°C pa ni bil nič kaj prijazen niti spust. cel članek →

mar 23

Leže v Turčijo (do Istanbula)

andrejrakležeči popotniki, zanimivosti ni komentarjev »

Lansko leto sem se odpravil na pot do Turčije, s takrat še skoraj toplim Azub-ovim ležečim kolesom AZUB5. Ciljna destinacija je bila Istanbul. Pot nazaj sem načrtoval z vlakom, kar pa se ni izkazalo za najbolj zanesljiv plan. Za pot sem si vzel tri tedne časa in si natovoril v večini res zgolj nujno opremo. Med kolesarjenjem v 16. dneh, se je nabralo okoli 2.000km in vsaj toliko nepozabnih trenutkov.

Leže v Turčijo

Slovenija

V prvih trenutkih poti me je najbolj skrbelo, kako bo kolo pod težo prtljage vodljivo in predvsem koliko težje ga bo poganjati. Predvsem po klancih navzgor. A kaj hitro sem sprevidel, da so bile skrbi odveč, saj se je dalo kolo še vedno prav lepo poganjati.

Odpravim se po poteh mimo Ljubljane in naprej proti Novemu Mestu, kjer sem že prekoračil zastavljeno dnevno kilometrino – 100km dnevno. Malo pred Kostanjevico na Krki, sem zato začel iskati primeren prostor za prenočitev. Ker so že začele padati prve kaplje dežja, sem se moral podvizati in postaviti streho.

cel članek →