sep 26

Na poročno potovanje s kolesom okoli sveta

Peterležeči popotniki, zanimivosti ni komentarjev »

Bi želeli prejeti razglednico iz daljnega kraja? Zita in Árpi vam jo lahko pošljeta iz svoje poti okoli sveta na ležečih kolesih. Dobra ideja kako prislužiti dodaten Evro za financiranje potovanja s predvideno dnevno porabo 5€/osebo. Trenutno kolesarita po Armeniji in nazadnje sta se pred par dnevi, javila iz kraja Yerevan.

Zita in Árpi na poročnem potovanju s kolesi

Kako se človek znajde na medenih tednih z ležečim kolesom? “Zgodilo se je pred leti na karnevalu. Dekle oblečeno kot hippie, fant v stilu “Tour de France”. Dečko si na zvit način pridobi dekletov elektronski naslov, potem pa jo z uporabo vseh svojih trikov v rokavu, takoj povabi na zmenek. Na četrtem zmenku sta si že kuhala čaj na vrhu gore Hármashatár, na šestem pa sta po več kot 100 prekolesarjenih kilometrih, že vrtela pedala po hribovju Vertes. Ziti je bil tak življenski slog tako všeč, da je raztrgala svojo sezonsko vozovnico za mestni promet in je nikoli ni več kupila. Za transport po mestu namreč uporablja kolo.”

Zita in šofer tovornjaka

Na njunem 214. zmenku, sta se kot zaročen par, z ležečimi kolesi napotila v Rim. Letos 4. junija sta se poročila in 11. junija sta pričela svoje kolesarsko potovanje okoli sveta. Njuni cilji tega potovanja:

  • z lastno močjo prekolesariti več kot 40.000km okoli sveta
  • uživati vsako minuto potovanja
  • spoznati nove ljudi, njihovo kulturo in uživati v okoliški pokrajini
  • videti pravi svet, ne tistega skozi objektiv medijev in ne izza vetrobranskega stekla, ampak od blizu z lastnimi očmi

Zita and Árpi potujeta s kolesi Nazca Gaucho – v potovalni izvedbi, seveda ;) . Na strani sem naletel na lepo misel, vredno izpostavitve:

“A truly happy person is one who can enjoy the scenery while on a detour.“

avg 31

Najpočasnejša popotnica na svetu

Peterležeči popotniki, zanimivosti ni komentarjev »

Vsaj tako pravi Sylvia Halpern o sebi in svojih potepanjih s triciklom. Pri 43. letih (leta 2002), se ji je zaradi operacije tumorja v možganih (prolactinoma), življenje dramatično spremenilo. Tumor je proizvajal hormone in steroide v nepredvidljivih vzorcih in ji povzročal cel kup preglavic. To hormonsko neravnovesje je trajalo celi dve desetletji, predno je kirurgija toliko napredovala, da so jo končno lahko operirali. Operacija je bila zelo uspešna in ji je resnično podarila novo življenje. Trajalo je sicer nekaj let, da si je povsem opomogla, ampak že po 6 tednih je lahko pričela s športnimi aktivnostmi.

Sylvia na triciklu

Kupila si je klasično kolo in pričela kolesariti. A po določenih kilometrih se je njeno telo pričelo pritoževati in pri kolesarjenju nad 30km je že imela težave z zapestji, vratom, rameni in seveda razbolelo zadnjico. Odpravila se je v kolesarsko trgovino, da so ji ustrezno prilagodili kolo, a nič ni pomagalo. Nekje in nekako, povsem po naključju, je odkrila ležeča kolesa in se nikoli več ozrla nazaj. Njen prvi ležečko je bil zložljiv Fold Rush z dolgo medosno razdaljo in vetrobranom (tipično Ameriško). Kar hitro za tem se je spoznala z družino ležečkovih in bila je navdušena nad njihovo povezanostjo in aktivnim kolesarskim življenjem. Ležeče kolo ji je predstavilo povsem nov svet.

Oh my goodness trikes are fun. It’s like riding a high performance go-cart.

Naslednjih nekaj mesecev je nadaljevala s kolesarjenjem v službo in lokalnimi vožnjami. Vse dokler ni bilo potrebe po premagovanju klancev ji je šlo odlično. A sanjala je o kolesarskih potovanjih in se zavedala, da bo morala za kaj takšnega prej oblvadati tudi klance. Njen načrt je bil nadaljevati s kolesarjenjem, izgubiti nekaj kilogramov in klance bo zmeraj lažje premagovati. “Minilo je 6 mesecev, a ni se dosti spremenilo. Imela sem občutek, da če bi šlo tako naprej, bi trajalo še nekaj let, predno bi dosegla zastavljen cilj, a nisem hotela tako dolgo čakati. Želela sem iti na svoje prvo kolesarsko potovanje. Zato sem začela razmišljati o triciklu. Odpravila sem se je na testno vožnjo in bila povsem navdušena!” cel članek →

jul 02

Iz žabje perspektive in od zadaj

Peterležeči popotniki, zanimivosti ni komentarjev »

Jakob se je prejšnji vikend prvič udeležil skupinskega kolesarjenja s “Potepini” in ta svet ga je popolnoma prevzel. Ko sem bral njegove vrstice, še sveže zapisane na Jožetovem blogu, se mi je kar smejalo. Razbrati takšno veselje iz njegovega besedila, je pohvala zame in za to kar počnem: promocija ležečega in ročnega kolesarjenja v Sloveniji.

Jakob res zna dogodke lepo spremeniti v pisano besedo in ne morem mimo tega, da ne bi nekaj izsekov objavil tudi tukaj. Za celotno besedilo, ki je vsekakor vredno prebiranja, pa obiščite Jožetov blog Potepini. Ko boste brali, vam bo zagotovo žal, da vas ni bilo zraven!

Jakob na triciklu

“Ko sem prvič videl ležeči tricikel (marca 2010), so se mi tako zasvetile oči, da je moj dispečer (beri žena) takoj izjavil, da kaj tako grdega v življenju še ni videl in v zadnjem poskusu obupno zatarnal: da si ne drzneš!!!!

Vendar je bilo seme »zla« že uspešno posajeno. In tako se je začel lov za ČIČKOTOM. Tukaj ima Peter Osterveršnik vse (edine) zasluge, da sem ga v začetku julija ponosno pripeljal iz MB v Ljubljano (pod budnim očesom dispečerja). In potem se je stvar začela odvijati s filmsko naglico.

cel članek →

jun 30

Z ročnim kolesom po Indiji

Peterležeči popotniki, v gibanju kljub invalidnosti ni komentarjev »

Morgan Van Breda je zaradi poškodbe na nogometnem igrišču, pri svojih 23 letih postala paraplegik. Njena poškodba jo je vzpodbudila k iskanju rešitve za vse s podobnimi težavami in srečanju z zelo obetavno metodo zdravljenja na osnovi izvornih celic. Zato veliko svojega časa posveti promociji in osveščanju o problemih s poškodbami hrbtenjače – s tem skuša pomagati premakniti mejo – zdraviti – biti ozdravljena.

Morgan na ročnem kolesu v Indiji

Prav zato se je z ročnim kolesom podala na 7 tednov dolgo potovanje po Indiji, na osnovi katerega bodo posneli tudi dokumentarec. To 3.900km dolgo potovanje se je pričelo v Agri pred Taj Mahal, končalo pa na skrajnem jugu Indije, v Kanyakumari. Na poti si je pomagala z dodatnim električnim pogonom BionX. Dokumentarec bo vizualna mojstrovina potovanja po barviti, kompleksni, kulturno bogati in včasih problematični naciji, hkrati pa bo predstavil tudi Morgan-nin boj za dosego lastnega cilja.

cel članek →

apr 29

Ko vse postane mogoče

Aleksej Dolinšekležeči popotniki, zanimivosti ni komentarjev »

Jane Talbot je vse prej kot razočarana škotska gospodinja. Počne namreč reči, ki bi jih težko pripisali 44 letni materi. Preteči ultra razdalje, preplavati Rokavski preliv ali prekolesariti Azijo, vse je le stvar odločitve, kot pravi Jane.

S svojimi nevsakdanjimi športnimi podvigi je pričela poleti 2010, njen namen pa je do konca leta 2012 zbrati 100.000 funtov dobrodelnih sredstev za britansko organizacijo H4H (Help for Heroes). Ob koncu akcije načrtuje svoj največji avanturistični podvig: potovanje s Škotske do Pekinga, na doma narejenem ležečem trikolesnem tandemu! Dokaz torej, da nikoli ni prepozno za spremembo življenjskega sloga!

Jane Talbot na triciklu

Najpomembnejše stvari v življenju se zgodijo, ko ležiš!

Jane in njen življenjski sopotnik pravzaprav nista kolesarja. Kako torej tekačica in plezalec zaideta v svet ležečih koles? Nujno sta potrebovala dopust in počitek, a se nista želela odpovedati pustolovščinam. Kaj je torej boljšega kot ležeči tricikel, kjer udobno sediš, hkrati pa si tudi aktiven? Tako sta se z najetimi tricikli odpravila na svoje prvo 7 dnevno kolesarsko popotovanje po škotskem otoku Skye.

cel članek →

mar 23

Zgodbe domačih ležečih popotnikov

Peterležeči popotniki, zanimivosti ni komentarjev »

Zanimivih potepanj z ležečimi kolesi po svetu se najde kar nekaj, ampak zakaj bi zmeraj objavljal zgodbe tujih ležečih kolesarjev, ko pa vem, da so tudi med lokalnimi takšni, ki bi zagotovo imeli kaj zanimivega za povedat. Edini, ki svoje pripetljaje deli z nami vsemi, je Jože Marolt.

Pa dajmo nekoliko vzpodbude še ostalim. Sploh ni pomembno kako dolgo je potovanje. Lahko je zgolj nekaj dni, ali pa več mesecev. Mogoče sploh ne gre za potovanje, ampak za izkušnje z izdelavo lastnega lezikolesa? Vse šteje. Vse kar je pomembno je, da ste se pri tem zabavali in doživeli kaj nepozabnega. Majhni, nepomembni dogodki, pripetljaji, uspehi, polomije,… Točno to, kar je vam samim priklicalo nasmeh na obraz. To je to! Prelijte te vaše izkušnje na papir, oblikuje vsaj 7.000 znakov dolg članek, ga opremite z nekaj fotografijami in pošljite na moj elektronski naslov. V primeru objave na strani, boste v zameno prejeli bon v vrednosti 20€, za nakup česarkoli v mojem programu. Če ne drugega, vam bo prav prišlo za nov kolesarski plašč, ko se bo star izrabil ;)

Delite svoje zgodbe za navdih drugim, ki še kolebajo in si sami ne upajo na pot. Upam, da se kdo opogumi in da ne bomo na portalu udobnoposvetu.si, brali zgolj tujih dogodivščin.

Kot pravi Jože Marolt za svoje potepanje po Ameriki: “Če hočeš tako pot napravit, moraš tri pogoje izpolnjevat:
1. Moraš imet dosti časa. Penzionisti, ajde gremo.
2. Ne smeš imet preveč denarja. — To tudi lahko vsak izpolne, ne. Ker, če imaš preveč denarja, pol boš po hotelih in avionih okol hodil.
3. Moraš bit vsaj malo nor. — To pa tudi smo,…”

mar 19

S tricikli od Atlantskega do Pacifiškega oceana

Peterležeči popotniki, zanimivosti 1 komentar »

Gledam te fotografije in se sprašujem…

Kako sploh lahko ostaneš doma, ko gledaš te fotografije??!

Lani spomladi sta se Ken in Jen odpravila na cca 11.000km dolgo kolesarsko potovanje z namenom pobliže spoznati lepote njune dežele in promovirati darovanje organov ter Honeybee “Donate for Life” program, ki z darovanimi organi rešuje življenja. Potovanje sta posvetila Jen-ini hčerki Alex, ki je v avtomobilski nesreči, pri zgolj 11. letih, umrla leta 2000 in je z darovanimi organi rešila 4 druga življenja.

Ken in Jen

2. oktobra 2010, sta po šestih mesecih kolesarjenja, prispela v Florence, Oregon. Ker je bil ta majhen obalni kraj, njuna končna destinacija, je bilo pričakovanje neizmerno in Jen si je že predstavljala (v počasnem posnetku), kako bosta s sklenjenimi rokami, drug ob drugem, peljala vzdolž peščene obale, takoj za tem, ko bosta pomočila svoja kolesa v slano morje. No, v resnici ni šlo vse po načrtih…

cel članek →

mar 14

Veličastna narava nacionalnih parkov Amerike

Peterležeči popotniki, zanimivosti 1 komentar »

Wayne Estes

Wayne Estes je izkušen kolesarski popotnik, ki se je lani podal na 61 dni dolgo potepanje po nacionalnih parkih Amerike na 4.500km dolgi poti od Sacramenta do Lovelanda. Leta 1998 je iz klasičnega kolesa Trek 520, presedlal na ležeče kolo in od takrat prepotoval že več kot 27.000km na samostojnih kolesarskih turah.

skozi_11_nacionalnih_parkov

Večji del lanske poti se je držal poznanih kolesarskih smeri “Western Express” in “Great Parks South”, a je bil primoran več krat skreniti daleč vstran, ker je želel obiskati vse nacionalne parke na tej relaciji. Obiskal je parke v državah Nevada, Utah, Colorado in park Grand Canyon v Arizoni.

cel članek →

mar 13

S triciklom po Kanadi, za sirote po svetu

Peterležeči popotniki, zanimivosti ni komentarjev »

Tana Silverland kolesari po Kanadi s svojim triciklom in spoznava ljudi ter predele njene nove domovine. Svoje dve in pol letno popotovanje, ki se je pričelo junija lani, je poimenovala “A Place to Call Home”. Hkrati pa zbira sredstva za organizacijo SOS Children’s Villages, ki trenutno skrbijo za več kot 80.000 sirot v 500 vasicah, 132 držav po svetu.

Tana Silverland na triciklu ICE

V zimskih mesecih se je potepala po British Columbii in se deloma posluževala tudi javnega prevoza. Konec februarja je vikend preživela v Williams Lake, kjer se je prvič v življenju preizkusila v teku na smučeh in igranju hokeja na zamrznjenem jezeru. Njene aktivnosti so vzbudile dovolj pozornosti, da so v lokalnem časopisu objavili intervju in tako ji je kljub prihodu z avtobusom, namesto s kolesom, uspelo prenesti sporočilo njenega kolesarskega potovanja – promovirati organizacijo SOS Children’s Villages.

cel članek →

mar 01

Minko s kolesom po Balkanu

Peterležeči popotniki ni komentarjev »

Ležeči kolesar Minko iz Nizozemske, se je lani septembra, s kolegom in svojim ležečkotom, potepal po Balkanu. Podala sta se na pot od Klagenfurta do Sarajeva, vmes pa sta zavila še v Albanijo in Črno Goro.

Minko - jezero Skadar

Proti jugu sta jo ubrala ob Hrvaški obali in vmes skočila tudi na kak otok. A največji vtis, je nanju pustilo kolesarjenje mimo jezera Kotor. Krasni pogledi iz vzpenjajočih se serpentin v dolžini 35km, ki te popeljeno na 1550m nadmorske višine. Izgovori za postanek so odveč, saj se izredni foto trenutki kar vrstijo.

cel članek →