Mitja mi je včeraj poslal elektronsko sporočilo z opisom lesenega kolesa, ki ga je sam izdelal in čeprav ne gre za ležeče kolo, sem se odločil, da njegovo mojstrovino vseeno pokažem na portalu, saj je lepo videti, da se kdo loti takšnega projekta. Mitja hkrati ponuja svoje znanje in je pripravljen pomagati z nasveti, če bi se kdo želel lotiti česa podobnega. Mogoče zase izdelati ležeče kolo… No, pa imamo razlog zakaj ta objava – vzpodbujamo umetniško žilico v družini Ležečkovih. Sandi, bereš to? ;)

Leseno kolo mojstra: Mitja Narobe

“Kolo je narejeno iz bukovine (osnova) in mahagonija (cca 1cm debeline), 7x lakiran z lakom za parket in potem poliran do sijaja. Osnova je lepljena laminirana bukev v dveh slojih, na to pa so iz strani lepljene mahagonijeve ploščice, okoli celotnega okvirja pa mahagonijev furnih v debelini 1,5 mm. Pri končni obdelavi sem izrezkal toliko materiala, da se je pokazala bukovina, zato je vidna okoli celotnega okvirja cca 5 mm široka bela črta. Opazili jo boste, če podrobno pogledate fotografije.”

cel članek

Dave Thompson je za kolesarjenje s sinom, ki je bil pred tremi leti udeležen v prometni nesreči, izdelal tandem na treh kolesih. Rob je zaradi močne poškodbe glave prikovan na invalidski voziček. Kolesarjenje s tem triciklom pa mu pomaga pri rehabilitaciji in počasi mu zopet uspeva narediti lastne korake.

Dave in Rob na tandemu

Pred kratkim sem objavil članek z Andrejevim videom o lastni nadgradnji ležečega kolesa z elektromotorjem, ki je vzbudil kar nekaj zanimanja in vprašanj. Zato sem prosil Andreja za nekaj njegovih izkušenj:

  • motor ima 250W, 36V, zobniški prenos
  • baterija je LiFePO, 36V, 10 Ah
  • nadgradnja poveča maso kolesa za 7,4 kg

Andrej pravi: “Odločil sem se za pogon na sprednje kolo, da bi imel manj težav pri vožnji čez robnike in podobne visoke ovire. Res zelo pomaga, na strmih makadamskih klancih pa le redkokdaj zdrsne. Zahteva pa nekaj več spretnosti pri vožnji v krogu z zelo majhnim premerom (pod 5 metrov).”

elektromotor za kolo

“Najprej sem preizkusil motor brez zobniškega prenosa. Deluje neslišno, lepo potegne, je pa precej težji od sedaj izbranega in rahlo zavira, ko je izključen. Slednje in večja teža, sta bila dovolj močna vzroka, da sem se odločil za motor z zobniškim prenosom.”

“Krmiljenje pogona je samodejno preko vrtenja gonilk ali ročno z ročico na balanci. Oboje je enako pomembno. Slabih vplivov na sprednje vzmetene aluninijaste vilice nisem opazil. Mnogo drugih koles ima tudi pogon spredaj.”

“Polnjenje prazne baterije traja 5 ur in 15 minut, zadostuje pa za 40 km varčne vožnje po ravnem. Moč motorja zaleže približno toliko, kot še en par nog ljubiteljskega kolesarja. Najbolj pomaga pri vključevanju v promet (hitro in varno), pri speljevanju v klanec in na dolgih klancih, ki bolj uničujejo voljo kot telo. In če težko prenašate poletno vročino, vas e-pogon reši tudi pred infarktom. Pravzaprav sem svoje prvo električno kolo kupil le zaradi vožnje v vročih poletnih dneh.”

“Cena z montažo in garancijo je 820,00€ pri HribiTec. Lahko pa kupite tudi sami prek spleta. Ponudbe je dovolj.”

Če se bo kdo lotil nadgradnje svojega lezikola, se priporočam za kakšne izkušnje in fotografije. Te zmeraj prav pridejo in bodo v pomoč nekomu, ki razmišlja o čem podobnem a se ne more odločiti za prvi korak.

Andrej je eden tistih lezikolesarjev, ki se doma sami lotijo dodelave svojega ležečega kolesa. Pred kratkim je dobil idejo za izboljšanje vidljivosti, z manjšo modifikacijo standardnih pedal. Na lezikolesu so pedala namreč orientirana vertikalno in tako standardno nameščeni odsevniki, ne opravljajo svoje funkcije. Zato je Andrej prestavil odsevnik v že obstoječe reže na pedalu in jih tako prilagodil za uporabo na lezikolesu.

prilagojeno pedalo za lezikolo

Preprosto in učinkovito! Pa še nič ne stane. Da pa kdaj ne bi ostal brez moči na kakšnem klancu, si je lani dodatno vgradil tudi električni motor. Udobje je tako še večje, saj poleg ugodne pozicije telesa na lezikolu, sedaj z lahkoto premaguje tudi večje klance, brez da bi se moral preveč naprezati. Imeti električni pogon na kolesu ne pomeni, da potem nič več ne poganjaš, ampak je ideja v tem, da se lahko brez skrbi odpraviš tudi kam dlje, s kakšnimi vmesnimi klanci, ker pač veš, da imaš s sabo rezervo, ki ti bo v pomoč tudi na daljšem kolesarskem izletu.

cel članek

Arhitekt Esko Meriluoto iz Švedske, ne le uživa v vožnji ležečih trikoles, ampak jih je sam tudi sprojektiral in izdelal. Pravzaprav gre za dolgotrajni projekt razvoja trikolesa na Flevo princip z gibljivo gonilko.

Protohippus 1

S prvim prototipom je Esko prekolesaril 43.286km. No, pravzaprav je prvi prototip imel predhodnika (Prototype 0), s katerim je naredil 4.450km. Prvi prototip tipa Hipparion, Protohippus 1, je bil dokončan junija/julija 1998. In po 43.286 kilometrih, so ga avgusta 2006 ukradli. Aluminijasti okvir in sedež sta se dobro obnesla, v teh osmih letih pa je bilo treba – vsaj enkrat, zaradi obrabe zamenjati skoraj vse ostale komponente.

Hipparion 1 in use

Vozne lastnosti:

  • Zelo enostaven za vozit zaradi krmiljenja z nogami. Roke se uporabljajo zgolj za korekcijo pri višjih hitrostih. Do 30km/h je vožnja brez rok varna.
  • Ker se prednje kolo v zavoju nagne noter, se težišče pomakne v zavoj in s tem je tricikel bolj stabilen in potrebuje manjšo širino v primerjavi z ostalimi.
  • V krmilno os je dodan dušilec (Tourmax) za stabilizacijo in mirnejšo vožnjo. Esko meni, da bi to moralo bivi v vseh triciklih.
  • Ostre ovinke je brez nagibanja telesa, možno speljati pri hitrostih 20-25km/h. Večje krivine pa tudi s 30km/h…
  • Zavore so na srednjem kolesu, kar poveča kontroliranost tricikla med zaviranjem in s tem varnost.
  • Nizko podvozje z odmikom cca 80mm je primerno za vse normalne situacije.
  • Vožnja navkreber je nekoliko počasnejša kot s klasičnim kolesom. Manjše vzpone se da prevoziti hitro in ne zahtevajo nekega napora.

cel članek

jan 01

V novo leto z novim kolesom

Peternaredi si sam, zanimivosti Komentiranje izključeno

Marjan je bil zadnje tedne priden v svoji delavnici in tako se je v novo leto zapeljal z novim kolesom, izdelanim z lastnimi rokami.

“Na žalost je tako, da ko presedeš s trikolesnika na dvokolo, je vse bolj majavo. Ampak vaja dela mojstra. Najverjetneje bom prednje kolo zamenjal z manjšim, ker je kar težko štartati s tako visoko gonilko. Če se bo kolo lepo peljalo, bom zamenjal tudi prednjo gonilko, ker ta od Personala – od katerega so tudi ostali deli, s samo dvema verižnikoma je prehuda za v hrib. Kaj več bom pa vedel napisati po prvih 10.000 prevoženih kilometrih ;)

Pa na zdravje na veliko prijetnih kilometrov!