mar 19

In se je začelo; še predno je sneg sploh zapadel, je pred nami že nova sezona brevetov. Kar so za vrhunske športnike olimpijske igre, je za kolesarje randonnerje brevet Pariz Brest Pariz. A ta 1.200 kilometrska preizkušnja ni tekmovanje v običajnem smislu besede; gre za veliko več. Pustolovščino, nepozabno doživetje, preizkus sebe in kolesa, tovarištvo. Popotovanje.

Francoska beseda randonee pomeni ravno to; dolgo popotovanje! Zato se že več kot 100 let, kolesarji z vsemogočimi kolesi, podajajo na brevete; organizirane vožnje v dolžinah 200, 300, 400, 600 in 1000km, da bi se kvalificirali na prestižni Paris Brest Paris. Kraljico vseh brevetov, “mali Tour de France”, prireditev s tradicijo brez primere v kolesarskem svetu.

Na vse to so me spomnili organizatorji, ki so držali obljubo, ter mi poslali medaljo z vgraviranim časom prihoda na cilj lanskega PBPja. 69h 10min piše na njej.

Toda veliko več je zapisano v spominu. Huda vročina na startu in v prvih 140 kilometrih, prekrasen sončni zahod in družba ležečih kolesarjev. Noč polna rdečih lučk v daljavi. Ravnine in položni klanci, ki jim ni videti konca. Deževen prihod v Brest. Glasba v kavarni ob toplem čaju sredi noči. Prijaznost prostovoljcev na kontrolnih točkah. Redke a iskrene besede utrujenih kolesarjev. Izjemna hitrost zadnjih 100km pred ciljem. Intervju s Francosko nacionalno televizijo. Vožnja v družbi ameriškega kolesarja, njegove zanimive zgodbe ter končno prihod v cilj, praznovanje, veselje ter… počitek! cel članek

Aleksej je na poti nazaj proti Parizu srečal tudi kolesarja na ročnem kolesu in v svojem članku piše: “Nekje pred kontrolo v Carhaixu sva v precej strmem in dolgem vzponu dohitela nenavadno vozilo. V trdi temi je kar nekaj časa trajalo, preden sva ugotovila, da gre za ročnega kolesarja. Da, prav ste slišali. Človek je na roke prekolesaril že skoraj 700km in to enako hitro kot midva, „zdrava“ kolesarja na noge. Gospod se je v tisti klanec seveda kar precej mučil, predstavljajte si, kako težko je na roke poganjati v hrib… Ko sva ga prehitela, sem iz sebe lahko izdavil le: „Respect, sir“ in v odgovor prejel precej utrujen „thank you“.”

z ročnim kolesom na PBP

Tako pa je izgledal štart posebnih koles na letošnjem PBP: velomobili, tandemi, ležečkoti, pa očitno tudi ročna kolesa,…

Ko mi je pred nekako štirimi leti Peter Osterveršnik povedal za brevete in PBP, sem bil rahlo deljenega mnenja. Kolesariti tako dolge razdalje, podnevi, ponoči in v vsakršnem vremenu mi je bilo tuje. Toda povezave do zanimivih pripovedi iz breveta vseh brevetov, Pariz Brest Pariza, so kar deževale in kmalu sem se zagrel tudi sam. Peščica ležečih kolesarjev se nas je udeležila prvega koprskega 200km breveta in „škoda“ je bila narejena. Začetek novega veselja do kolesarjenja, tokrat na nekoliko drugačen način in razdalje. Sledili so si še vsi daljši breveti: 300, 400 in 600km. Na nekaterih sem „ležečo vrsto“ predstavljal sam, spet na drugih v lepi zasedbi kolegov ležečih kolesarjev.

Prelomnico je zagotovo pomenil 1000km brevet leta 2009, ki sem ga takrat sploh edini prekolesaril in še to na ležečem kolesu. Potrditev, da je nepredstavljive razdalje in razgibane ceste mogoče premagati na ležečem kolesu, mi je dala novega zagona. Končno me je ta „inercija“ popeljala na start Dirke okoli Slovenije; zopet mejnik v svetu ležečih koles ter iskanju lastnih meja.

Pariz Brest Pariz; kolesarska prireditev z najdaljšo tradicijo na svetu pa je še vedno čakala, da se je udeležimo tudi slovenski ležeči kolesarji. Planeti so letos očitno zavzeli pravo pozicijo in na startu PBP sva se pojavila kar dva slovenska ležečkota, poleg naju pa še 23 kolesarjev in 1 kolesarka iz naše dežele. Vsem je bil cilj enak; prekolesariti teh 1.230 kilometrov v dovoljenem časovnem limitu, v okviru svojih zmožnosti ter pri tem uživati. Da, prav ste slišali, UŽIVATI! cel članek

Aleksej Dolinšek te dni premaguje razdaljo 1.200 kilometrov najstarejšega kolesarskega dogodka Pariz Brest Pariz ali na kratko PBP, ki se letos odvija že sedemnajstič. Aleksej je minulo noč prispel v Brest in je že na poti nazaj proti Parizu. Kot berem na njegovem blogu, so ga vmes celo ostrigli :) Če je bilo potrebno ali ne pa kar sami presodite.

Aleksej na PBP

Na spletu sem zasledil, da so vmes imeli tudi nekaj slabega vremena, ampak še zdaleč ne tako slabo, kot je bilo pred štirimi leti. Vso srečo Alekseju in Juretu na poti nazaj proti Parizu! Najtežji trenutek na poti je zdaj že za njima. Ravno Brest je namreč točka, kjer največ udeležencev odstopi, ker so prišli do konca poti in se morajo sedaj obrniti nazaj proti Parizu. Očitno psihično precej zahteven obrat, kot piše Stuart Dennison v svojem potopisu po PBP2007. Še danes se spomnim svoje reakcije, ko sem prebral ta njegov članek naslovljen: “Vožnja tvojega življenja” in na koncu ostal povsem brez besed, z eno samo veliko željo: udeležiti se tega zgodovinskega dogodka.

Leto 1891, Charles Terront po 71 urah in 22 minutah neprekinjenega kolesarjenja prispe v Pariz; na cilj 1.196km dolge kolesarske dirke od Pariza do Bresta in nazaj. Najbrž si gospod Terront niti slučajno ni mislil, da se bodo na njegovo pot PBPja tekom naslednjih 100 let podali desettisoči kolesarjev…  Skoraj tako neverjetno pa se nam danes zdi, da je Terront to pot zmogel na primitivnem kolesu in z minimalno opremo, po makadamskih in včasih domala neprevoznih cestah. To mu je uspelo na kovinskem Huberjevem kolesu brez prestav. Kako si je svetil ponoči in s čim se je krepčal zagotovo ne izvemo nikoli, a menda na celotni poti ni zatisnil očesa. S kakšnimi kolesi in kako opremljeni pa se podajamo na Pariz-Brest-Pariz danes?

Ležeči kolesarji smo na brevetu PBP redno prisotni, naše število pa iz leta v leto raste. Lani je tako nastopilo 250 “ležečkotov”. Ali je ležeče kolo sploh primerno za kaj takega? Seveda in še enkrat odločno DA! Majhen zračni upor, kar omogoča doseganje relativno visokih povprečnih hitrosti na ravnem ali valovitem terenu ter nasprotnem vetru, je zagotovo prva velika prednost ležečega kolesa. Druga prednost pa je izjemno udobje, popolnoma neprimerljivo z običajnimi kolesi.

Kolo

Na PBP srečamo ležeča kolesa vseh vrst, vedno več pa je tudi velomobilov, ki nudijo poleg izjemne hitrosti tudi odlično zaščito v primeru deževnega vremena. V kategoriji ležečih koles odprtega tipa (brez aerodinamičnih dodatkov) velja kot najprimernejše izpostaviti highracerje oz. visoka ležeča kolesa! cel članek

Pariz Brest Pariz, 1.200 kilometrov preizkusa človeškega duha in telesa. O duhu kdaj drugič, tokrat se posvetimo telesu in tistemu kar nujno potrebuje za svoje (optimalno) delovanje: hrani.

pravilna prehrana

V poplavi nasvetov za zdravo življenje, prehranskih dodatkov, mnogih programov za hujšanje ipd., včasih težko ločimo “zrnje od plev”. Zares, področje prehrane je eno izmed najzanimivejših ter se tudi izjemno hitro razvija – saj je povezano z velikimi podjetji, ki razvoj tudi vzpodbujajo. Edina težava je, da znanost na mnoga vprašanja iz človeške fiziologije še nima natančnih odgovorov. Ravno zato se v poljudni in tudi strokovni literaturi, pojavljajo nasprotujoče si ugotovitve in trditve, vsake toliko časa pa “stroka” poda drugačna priporočila za prehrano. Zagotovo lahko trdimo le eno; ljudje smo si med seboj različni in dokler znanost ne ponudi vseh odgovorov, prisluhnimo najprej svojemu telesu.

Kolesar in kalorije

Kolesarstvo je energijsko zelo zahtevna športna disciplina. Ne le, da kolesar premaguje velike napore – svoje pridajo še vremenski vplivi, katerim je izpostavljen. Velika vročina ali mraz bistveno vplivata na porabo energije – kalorij, ki jih moramo zaužiti s hrano in napitki. Na kolesu na nas prežita dve glavni nevarnosti; dehidracija in splošna izčrpanost. V nadaljevanju podam nekaj osnovnih napotkov pri “boju” z njima. cel članek

Priprave na tako dolgo neprekinjeno kolesarjenje, kot je 1.200km brevet PBP, zahtevajo kar precej časa in truda. Seveda sta obseg treningov in njihova struktura močno odvisna od posameznikovih sposobnosti ter izkušenj. Vsekakor pa je sezona, v kateri želimo prevoziti takšno ekstremno preizkušnjo, večinoma podrejena doseganju tega cilja. Ta sestavek je lahko v oporo vsakem rekreativnem kolesarju, ki želi napredovati ter izboljšati svoje kolesarske sposobnosti.

urnik treningovMesečni načrt treninga

Najprej moramo razjasniti kaj “trening” pravzaprav je, ter kakšne so njegove temeljne zakonitosti v procesu športne vadbe. Trening vsebuje dve obdobji; aktivnost ter počitek. Na slednjega večkrat pozabimo, ko kljub utrujenosti iz prejšnjega dne, znova sedemo na kolo. Naša vadba namreč ne more biti učinkovita ter ne more prinašati rezultatov, če telesu ne damo dovolj časa za regeneracijo. Tako fizična kot psihološka utrujenost, sta lahko razlog številnih poškodb rekreativnih in profesionalnih športnikov, ki želijo iti “preko sebe”!

Trening kolesarja je zgrajen iz vadbe moči, gibljivosti ter vzdržljivosti (krepitve srčno žilnega sistema). Te sestavine so med seboj neločljive in odsotnost katerekoli, zmanjša naše možnosti za napredek. Tudi ležeči kolesar potrebuje močne mišice trupa ter ramenskega obroča, čeprav na kolesu te skupine niso toliko obremenjene. Prav tako mora dosegati zadostno gibljivost v vseh sklepih ter razviti mišično moč, da bo lahko krepil aerobno vzdržljivost in obratno! cel članek

Medtem, ko so oči kolesarskih navdušencev po celem svetu, te dni uprte na zaključek Dirke po Franciji, bo Pariz čez štiri tedne, še drugič v manj kot mesecu dni, postal prava kolesarska prestolnica. V predmestju Pariza, Saint-Quentin-en-Yvelines-u se 21. avgusta namreč prične slavna “dirka” Paris-Brest-Paris. Gre za kolesarsko prireditev z najdaljšo tradicijo. V tem pogledu prekaša celo najbolj vroči Tour de France.

Pariz – Brest – Pariz ali na kratko “PBP” se je pričel leta 1891 kot čisto prava kolesarska dirka na ekstremno dolgo razdaljo. V dolžino namreč meri 1.200 kilometrov v eni sami etapi! Razdaljo, ki bi jo tekmovalci na Touru, z vmesnimi postanki seveda, prevozili v približno 8 dneh, kolesarji na PBPju premagajo v dveh do štirih dneh. Primerjava seveda ni realna, saj je PBP ultramaratonska dirka, od leta 1956 pa le še rekreativna prireditev in ne pravo tekmovanje.

kraj Brest

PBP organizirajo vsake štiri leta in mnogim rekreativcem predstavlja življenjske sanje. Prevoziti 1.200km v enem kosu, navkljub vremenskim razmeram, zaspanosti, tehničnim okvaram in vsem peripetijam, ki jih zagotovo doživiš na taki poti, zares ni mačji kašelj! Spremljevalne ekipe kolesarji nimajo ob sebi, mogoča je le oskrba na kontrolnih točkah, večina pa s to preizkušnjo opravi popolnoma brez zunanje podpore. Časovni limit znaša 80, 84 ali 90 ur, odvisno kaj kolesar izbere ob prijavi. Kljub izjemno zahtevni preizkušnji, beležijo organizatorji vsako leto večjo udeležbo. Letos tako pričakujejo kar 6000 kolesarjev na štartu!

Tokrat se bova PBP-ja udeležila tudi dva slovenska ležeča kolesarja, kar je zgodovinski dogodek! Z Jankom bova vsak po svoje prevozila to pot in zagotovo bo zanimivo primerjati najine izkušnje in zgodbe po (upajmo) srečnem prihodu na cilj! Kot zanimivost lahko povem, da bo Janko kolesaril z doma narejenim kolesom!

Na straneh udobnoposvetu.si boste lahko vsak teden do odhoda na PBP prebrali prispevek na temo priprav na takšno prireditev kot je Paris-Brest. Beseda bo tekla o treningu, prehrani, opremi in še čem. Se beremo!

Tijmen Hoeve je na preteklem Pariz-Brest-Parizu leta 2007, kot prvi ležeči kolesar, prečkal ciljno črto. 58ur in 2minuti je potreboval za razdaljo tisoč in dvestotih kilometrov, na kateri ga je spremljal dež, hlad in veter. Ob prihodu na cilj, je za kamero povedal le dve besedi: “Nikoli več!”

Ko ne preneha deževati

Paris Brest Paris ali na kratko PBP, je najstarejša kolesarska prireditev na svetu, starejša od znamenitega Tour De France. Ima pa še eno posebnost: je brez dnevnih etap. Prvič so dirko priredili leta 1891 in do leta 1951, so na njej sodelovali zgolj profesionalni kolesarji. Zatem je prireditev dobila rekreativni značaj, čeprav kolesarji na njej še vedno dirkajo: s časom, vremenom, utrujenostjo… Vse, da bi dosegli svoj sanjski cilj; prepotovati pot od Pariza do Bresta in nazaj.

cel članek

dec 05

Breveti v Sloveniji

Peternovosti, PBP Komentiranje izključeno

V izdelavi je spletna stran namenjena brevetom v Sloveniji. Glede na to, da je leto 2011 leto najstarejšega breveta na svetu Paris Brest Paris, je to kar pomembno obdobje in Marko Baloh je obljubil, da bodo prihajajoče leto v Sloveniji organizirane vse razdalje, ki so potrebne za kvalifikacijo na PBP2011.

Sam sem imel željo se udeležiti PBP2011, ampak to leto žal ne bo šlo. Tako da imam naslednja 4 leta, da se zdiscipliniram in lepo počasi pripravim na takšen podvig :) Če sem čisto iskren, me zaenkrat bolj vleče na kolesarska potepanja, kot na brevete. Je pa brevet Paris Brest Paris zagotovo edinstven dogodek v kolesarskem svetu in sem vesel, da se v Sloveniji to področje tako razvija in je vedno več udeležencev na teh daljših kolesarskih prireditvah netekmovalnega značaja. O zgodovini breveta PBP in vse v povezavi s temi dogodki si lahko preberete v moji rubriki O brevetih in PBP.

uvrščeno v kategorijo: novosti, PBP | Komentiranje izključeno