11. Avgusta 2007 je kot vsako lepo sobotno jutro, s prijatelji kolesaril po obrobju Čikaga. A tisto jutro je šlo nekaj zelo narobe. Po kar nekaj kilometrih se je njegovo prednje kolo nepričakovano iztaknilo iz vilic in poletel je preko bilance. Z glavo je udaril ob tla in si zlomil vrat.

Pristal je v bolnišnici s poškodovadimi vretenci C2 in C3, kot tetraplegik. Mark Stephan, star 49 let, je imel srečo, da je preživel. Po prepričanju zdravnikov je lahko pričakoval zgolj življenje v invalidskem vozičku. A Mark ni hotel sprejeti te črne diagnoze in je po nadvse uspešni terapiji v RIC, zgolj pet mesecev po nesreči, že zapustil bolnišnico – hodeč z lastnimi močmi.

Mark Stephan Challenge

15. aprila 2012 je pričel s kolesarjenjem preko južnega dela Združenih Držav Amerike. Zadal si je prekolesariti nekaj več kot 5.000km v 75. dneh, preko južnega dela ZDA. Takšno razdaljo si mnogi že težko predstavljajo, ampak podati se na takšno pot s kolesom, z njegovo stopnjo poškodbe, pa je še toliko večji izziv.

cel članek

O Nat-u in Cecile sem že pisal. Bolj natančno, o njunem poročnem potovanju po Himalaji, med 19. avgustom in 8. oktobrom 2010.

Nat in Cecile na Pirenejih

Nat je paraplegik in pravi, da ni nikjer drugje našel takšnega občutka svobode, kot ravno na ročnem kolesu. Cecile pa na njunih kolesarskih potepih uporablja ležeč tricikel, predvsem zaradi udobja – celodnevnemu kolesarjenju navkljub, stabilnosti in tudi zato, da je na isti višini, kot Nat.

Celotno pot sta premagala povsem samostojno, brez podpornega vozila. Vso potrebno opremo sta imela s seboj. Prav tako Nat-ov invalidski voziček, ki ga je imel priključenega na za takšno potovanje prilagojenem Schmicking kolesu. cel članek

Izbrati sebi ustrezno ročno kolo niti ni tako preprosto, kot bi si kdo predstavljal. Upoštevati je potrebno tako lastno predstavo položaja na kolesu, stopnjo in specifike invalidnosti in pa, če bi želeli tekmovati, tudi stroga UCI pravila. Če ne drugega, sem s stranjo “pravilna izbira ročnega kolesa“, bodočemu ročnemu kolesarju, vsaj nekoliko olajšal iskanje vse te množice informacij.

Gospod na spodnji fotografiji vsega tega zagotovo ne potrebuje…

ročno kolo Rog

Kot pravi Marko: “Med sprehodom po Ljutomeru, me je presenetil mož na triciklu. Dovolil mi je, da ga fotografiram. Omenil je, da je ta kolesa po II. Svetovni vojni izdelovala tovarna Rog. Za malenkost ga je predelal oz. dopolnil, vendar ne prav dosti. Skoraj vsak dan gre za nekaj časa na “špancir” s tem kolesom.”

In prav je tako! Ni važno kakšno je kolo, šteje zgolj število lepih trenutkov doživetih na njem!

Danes sem se zadnjič to smučarsko sezono spustil s sedečo smučko. Za mano je zanimiva zima. Nepozabna.

Povsem na novo sem se spoznal s sedečim smučanjem in se dejansko naučil smučati s Praschbergerjevim MonoSki-jem in Bi-Unique BiSki-jem. Tako na moje lastno presenečeneje, kot začudenje mnogih, resnično uživam na MonoSki-ju. Občutek drvenja po belem pobočju – v sedečem položaju, je nekaj posebnega in sploh ni tako težko, kot se morda zdi na prvi pogled. Pa še smučarskih čevljev vam ni potrebno obuti ;)

S podjetjem Praschberger sem tako sklenil dogovor o sodelovanju in promociji njihovih izdelkov na našem trgu. To pomeni, da se lahko za vse izdelke, kakor tudi servis in nadomestne dele, obrnete name ali telefonsko na (040) 428 540 ali preko kontaktnega formularja.

Praschberger s svojim pogramom pokriva sedeče smučanje za otroke in odrasle. Otroški model nudi možnost samostojnega smučanja ali v tandemu s staršem ali spremljevalcem. Tako lahko že s Praschberger Snowball, na smučanje odpeljete otroka četudi je invalid ali ima zdravstvene težave kot je cerebralna paraliza, hemipareza, spastičnost, epilepsija, težave z ravnotežjem, omejeno gibanje nog,… Za težje primere pa je odlična izbira sedeča smučka BiSki. In ravno za ta segment, je na trg prišla res dobrodošla novost: HOC2 Glide.

biski - sedeča smučka cel članek

Andy Campbell se junija podaja na 48.000km dolgo pot okoli sveta.

Moram priznati, da ne dam dosti na “okoli sveta” podvige, sploh ne takšne, ki se medijsko izpostavljajo in so prepričani, da so storili nekaj neverjetnega.

Ampak ta dve leti trajajoč projekt, je res nekaj posebnega. Kaj tako “norega” ni namreč poskusil še nihče. Andy bo v dveh letih prečkal štiri kontinente, skoraj vsak tip naravnega okolja na planetu, od oceanov do puščav in vsega vmes.

na poti okoli sveta

A kaj je na tem tako posebnega? Andy Campbell je svoj zadnji korak napravil 24. aprila 2004. Zadnjih 8 let je preživel na invalidskem vozičku. In prav z vozičkom se odpravlja na gornjem zemljevidu začrtano pot.

Ja, Andy Campbell je paraplegik, ki ne mara betona. Njegov največji užitek so gore in kljub invalidnosti jih osvaja še naprej. S plezanjem, na ročnem kolesu in pozimi s sedečo smučko. Ravno sedeče smučanje je najpomembnejši del njegovega življenja, pravi. In zanimivo, pred nesrečo sploh ni smučal. Ko pa je prvič sedel na MonoSki:

se je vse spremenilo. Vse. Si samo ti in gora. Nič ni bolj pomembno kot to, da uživaš. Pojdi kamor želiš. Če ti kaj prekriža pot, preprosto skoči preko.

“Kadar sedim v sedeči smučki, gledam v dolino in se odločam katero linijo bom odpeljal, imam vso oblast nad goro. Lahko grem kamor želim. In prvič ne skušam izbrati najlažje linije, najlažje poti kako pridi do nekod, ampak iščem linijo, ki bo najbolj zabavna. In ta svoboda je prav neverjetna!” cel članek

V tem tednu sem se naučil osnov sedečega smučanja. Spustil sem se celo po rdeči progi, ki je bila za moj okus malenkost preveč strma ;) ampak sem preživel. Že ko sem zagledal rdeče znake ob progi, mi je narastel srčni utrip. Na začetku sem se dva krat prislonil ob progo, potem pa je že šlo. Prvič v tem tednu sem “zašvical” :) Postal sem povsem samostojen na sidrih in se preizkusil tudi na sedežnici. Osebje tukaj na ledeniku nad dolino Kaunertal je nadvse prijazno. Žičničar na spodnji fotografiji nam deli bonbone:

žičničar nam deli bonbone

Zdaj, ko se že znam bolje peljati z MonoSkijem, sem se prepričal, da roke niti ne trpijo tako, kot se mi je sprva zdelo. Bolj kot si sproščen, bolje teče smučka in manj trpijo roke. Predvsem je pomembno gibanje gornjega dela telesa, s katerim krmiliš smučko. Zato je pomembno, da se sedež tesno prilega zadnjici in da so noge trdno vpete. Le tako lahko gibanje telesa direktno preneseš na smučko. Povsem primerljivo torej s pancerji pri navadnem smučanju. Višina naslona pa je odvisna predvsem od stopnje invalidnosti.

Vendar pa invalidnost ni pogoj za MonoSki. Sedečo smučko lahko izkoristite tudi tisti, ki imate težave z nogami in vam to preprečuje, da bi smučali stoje. V torek sem prejel klic poslovnega partnerja, ki ima težave s koleni in je ob moji omembi krasnih belih strmin dejal: “Samo ne govori mi…” Zaradi težav s koleni namreč ne more smučati. Tisti trenutek niti pomislil nisem, da bi sedeča smučka lahko bila rešitev. Danes pa smo zaradi močnega sneženja ostali v hotelu in se mi je v turški savni posvetilo, da bi tega gospoda lahko spravil nazaj na bela pobočja. Kdo je rekel, da mora biti uporabnik sedeče smučke invalid? Užitek je povsem primerljiv s klasičnim smučanjem, je pa telo bistveno manj obremenjeno. Mogoče prvi trenutek ni tako udobno, ampak tudi na smučarske čevlje se je potrebno navaditi.

cel članek

Kljub temu, da sem v zadnjem letu precej prekolesaril z rokami in napravil celo prve zavoje s sedečo smučko, sem daleč od tega, da bi dejansko razumel kaj pomeni biti invalid. Ko se ne vsedeš, poklekneš ali vležež na Handbike, ker ti je to v užitek in veselje, ampak ker je to tvoja edina možna oblika kolesarjenja. Imam občutek, da vse premalo cenim svoje zdravje in sposobnost, da lahko izbiram kako bom kolesaril in kako bom smučal.

Ne bom si domišljal, da razumem pred kakšnim razpotjem se najde nekdo, ki ga doleti ta usoda, da postane odvisen od invalidskega vozička. Zagotovo je trenutek takšnega spoznanja težji, kot sem ga jaz kdajkoli doživel, pa čeprav so se mi včasih kakšni problemi zdeli ali se mi zdijo nepremagljivi. In tako mi je pisanje na Galovem blogu, z naslovom: “Če bi se nenadoma zbudil in bi lahko ponovno hodil, bi to povedal komu?” pa naj bo še tako šokantno, odprlo pogled z drugega zornega kota. In odgovor na Galovi strani se glasi:

“No.” Don’t get me wrong, walking is awesome. I can walk a little and it makes my life easier many times. On the other hand, for the last 9.5 years I have worked my ass off so I can roll with pride.

Ja, prav ste prebrali. Ko je Galov prijatelj Ben Hooper, postavil to nezaslišano vprašanje, so bili vsi šokirani; a dlje kot so razmišljali, bolj so se strinjali, da bi se moral odgovor glasiti: “Ne”. cel članek

Ko sem se letos novembra udeležil šolanja za spremljevalca MonoSki in BiSki smučarjev, sem se že prvič tudi samostojno zapeljal po beli smučini. Pravzaprav sem na tečaju v Kauntertal (Avstrija), te smuči prvič v življenju sploh videl v živo. Kako torej začeti na sedeči smučki?

  • Pred vsakim smučanjem obvezno ogreti roke z ustreznimi vajami.
  • Naučite se pravilno pasti. Naj vas spremljevalec drži in vam pomaga pasti na obe strani.
  • Naučite se pobiranja po padcu. Samostojno in s pomočjo spremljevalca.
  • Prilagajanje na MonoSki na ravnini z lovljenjem ravnotežja in potiskanjem naprej, nazaj.
  • Pustite se vleči po ravnem in vadite odklop za vlečnico.
  • Spremljevalec potrebuje:
    • kratke smučke (priporočena dolžina 1m),
    • pas z zankami in dva trakova s 4 vponkami, da se lahko vpne na MonoSki za vzpon z vlečnico
    • elastični trak svetlih barv za vaditelja smučanja
  • Na začetku spremljevalec vodi smučarja tako, da zatakne palca zadaj v sedež in mu pomaga pri ravnotežju.
  • Z nekaj več prakse novinca na MonoSki-ju, je spremljavelc zgolj sklonjen in v pripravljenosti;
  • pri tem si lahko pomagate z elastičnim trakom, ki ga vedno bolj popuščate.

Nika Šuc v svoji diplomski nalogi Smučanje invalidov sedečega tipa, dobro opisuje vse faze smučanja, kakor tudi vrste sedečih smučk. Ampak biti na samem tečaju, je vseeno nekaj povsem drugega. Veliko pa pomaga tudi kakšen video in ravno zato sem sestavil nekaj na osnovi posnetkov, ki jih je v svoj fotoaparat, spretno ujel udeleženec tečaja, Micha iz Nemčije. Na koncu boste priča tudi mojemu prvemu spustu z MonoSki-jem. Pa poglejmo…

Pred kratkim sem v Avstriji zaključil tečaj za spremljevalca MonoSki in BiSki smučarjev in se hkrati naučil smučati tudi samostojno. Sem pa trenutno še čisti začetnik, a bom januarja na 5-dnevnem tečaju v Avstriji, moje znanje zagotovo izboljšal. Kdo bi si mislil, da se bom kdaj lotil smučanja s sedečo smučko? Jaz vsekakor ne; saj do lani, celih 15 let nisem stal na smučeh. No, tokrat sem smučal celo brez palic in na resnično kratkih smučeh!

na mučeh kot spremljevalec za MonoSki in BiSki

BiSki je primerna za bolj položne terene in počasnejše smučanje, saj nima vzmetenja. Obstaja v treh različnih velikostih in jo lahko uporabljajo tako otroci, kot odrasli. Sicer je možno smučati tudi povsem samostojno, ampak je spremljevalec nujno potreben. BiSki je primerna izbira v primeru cerebralne paralize, tetrapareze in hemipareze. Na MonoSki-ju, ki se tudi dobi v otroški različici, pa je smučar lahko povsem samostojen. MonoSki je primeren za paraplegike in amputirance, v določenih primerih pa tudi za tetraplegike.

jaz na MonoSkiju cel članek

Že v prvih nekaj minutah pogovora s Thomasom Schmickingom sem opazil njegovo ljubezen do ročnih koles. Sam vozi klečeče ročno kolo, s katerim se je preizkusil tudi že na gorskih turah, na zamrznjenem jezeru in celo hokejskem igrišču. Najbolj obžaluje, da na kakšnih od teh preteklih dogodoviščin ni imel kamere na čeladi, s katero bi lahko ujel drvenje skozi zavoje. Ampak video sam po sebi verjetno ne bi povedal toliko, kot njegovo navdušenje ob pripovedovanju.

Schmicking spominska stena

Z izdelavo invalidskih vozičkov in ročnih koles je pričel njegov oče, ki je takrat zase izdelal lahek voziček po meri, kakršnih dotlej še ni bilo na tržišču. Thomas ima v delavnici steno s fotografijami strank iz celega sveta in mnoge zna poimenovati po imenu ter ve za njihove dosežke. Delavnica me spominja na našo doma, kjer kraljuje moj oče. Stroji so sicer starejši in zaenkrat še nima CNC reskalnega stroja, a si ga želi in že razmišlja o nakupu. Vsak stroj ima točno specifično nalogo in je z iznajdljivostjo prirejen tako, da jo opravi z največjo možno natančnostjo. cel članek