*kdor namerava zamuditi, naj si natisne zemljevid da nas bo lahko dohitel.

Na kmetiji Frank Ozmec bomo ob 16:00 priredili polžje dirke. Zmagovalec prejme trobljo AirZound III. Po zabavnem delu sledi obilna večerja in predstavitev popotovanj. Naslednje jutro bomo po svežem zajtrku ob 9:00 odrinili nazaj proti domu.

Povratna tura je v prvem segmentu hribovita, obstaja pa ravninska opcija po glavni cesti skozi Ivanjkovce za tiste, ki bi cel čas želeli ravnino. Od Velike Nedelje naprej pa je vse do Maribora sama ravnina in lepe mirne ceste brez prometa.

Predviden prihod na izhodišče: nedelja, 19.9.2010 ob 15:00 – 16:00

Vremenske razmere trenutno sicer niso najboljše, a bo Damjan dal vse od sebe in bo poskusil podreti tako 1 urni rekord, kot rekord v letečem štartu na 200m. Eivie III je velik korak naprej, izdelan v tehnološko najbolj naprednih slovenskih podjetjih, kot sta Akrapovič in Pipistrel.

Damjan, ti samo pazi, da ne boš poletel, glede na to da ima proizvajalec lahkih letal prste vmes Srečno!

Dodatne informacije in prijavnico boste našli na spletnem naslovu recumbent-meeting.com

Srečanje je vsekakor vredno udeležbe in je res nekaj nepozabnega. Toliko ležečkotov na enem kupu boste težko kje videli. Tako da, pot pod noge in se vidimo v Uherskem Brodu v sredo 8.9.2010! Komu je to predaleč, pa se nam lahko pridruži v Spodnji Kungoti vikend kasneje, v soboto 18. septembra 2010.

V petek popoldne nam je nekaterim uspelo narediti 30km ravninsko turo in smo bili nazaj v hotelu zgolj kakšno minutko prej, predno se je vlilo kot iz škafa. V soboto nismo imeli takšne sreče in nas je popoldne konkretno opralo. Dež nam je definitivno dvignil povprečje No, nedelja je bila pa krasna in smo tako prevozili 64km dolgo ravninsko progo in popoldne izvedli še zabavno dirko.

Vesel sem, da mi je uspelo “prebuditi” štiri ročne kolesarje iz Slovenije. Dva sta se nam pridružila že v soboto, dva pa še v nedeljo. Upam, da se drugo leto najde še kdo, da ne bodo Avstrijci v takšni prevladi.

Vidimo se torej zadnji vikend v avgustu 2011! Prva tura bo že v petek zjutraj s štartom ob 9:00

Izredno zanimiva in nepozabna izkušnja polna “drobnih stvari” in nepozabnih trenutkov. Nekaj povsem drugega, kot potovanje čez Italijo in Francijo, kjer je mogočna zgodovina pustila veličastne sledove. Še posebej pri srcu sta mi Bosna in Srbija, že zaradi tega, ker sem lahko govoril z ljudmi, ker govorimo “isti” jezik. In vsi imajo lepe spomine na Slovenijo in ali so pri nas bili, ali pa imajo tukaj kakšnega sorodnika. Veliko jih je nekje v Sloveniji služilo vojaški rok. Preprosti in prijazni ljudje, ki živijo preprosto življenje v majhnih odročnih vasicah, skozi katere tako rad kolesarim. Enkraten teren in ceste za kolesarjenje.

Tudi Bolgarija je raj za kolesarjenje, saj je povsod asfalt, prometa pa praktično nobenega. Ceste so izredno luknjaste, pa to ne mislim samo majhne vdrtine, ampak takšna luknja, da lahko s triciklom nasedeš, če zapelješ vanjo Ampak ni težav, ker lahko voziš slalom med luknjami, ker so ceste prazne.

Romunija je povsem druga zgodba… Asfaltirane so samo glavne ceste, ki pa so do skrajnosti obremenjene s kamioni in brzečimi avtomobili. Par krat me je policija opozorila, naj vozim bolj po robu, ker motim promet. Bilo je nekaj odsekov, kjer sem resnično užival in tudi ljudje so prijazni in bolj odprti kot Bolgari, ampak večji del je bilo zame preveč prometa. Naredil sem tudi največjo napako potovanja, ko nisem obšel Craiove. Malo zato, ker se mi je mudilo in ker je bil promet do mesta še kar znosen, malo zato, ker so kilometri po ravnini hitro tekli. V planu sem imel zaviti desno pred mestom v hribe in to bi tudi moral storiti. Skozi mesto je bila norišnica, na drugi strani pa me je čakala 4 pasovnica in sem cca 30km vrtel pedala, da sem našel primeren prostor za prenočišče. Nasledni dan sem se zato odločil da 130km naredim z vlakom. Ko sem sedel na vlaku in gledal skozi okno, na cesto po kateri bi kolesaril, mi je bilo žal, da sem na vlaku. A vendar, če pogledam resnici v oči, sem potreboval počitek in primanjkovalo mi je časa. Karpati so krasni in ko bodo Romuni naredili avtocestne povezave, bo to raj za kolesarjenje. Ta trenutek pa ni neke dobre povezave, kjer ne bi bilo prometa. Sem govoril z domačinom, ki dosti kolesari in mi je na zemljevidu kazal svoje gorske ture, ki pa so vmes zmeraj imele magistralne povezave, ker se jim skorajda ni možno izogniti.

Vstop na Madžarsko pomeni zopet vrnitev v “razviti” svet in nekoliko bolj založene trgovine a vendar še vedno nižje cene kot pri nas v Sloveniji. Na poti nisem imel nobenih problemov z ljudmi, nekaj malega zgolj z opremo in bom tudi napisal en kratek članek kaj pride prav na poti, kaj je nepogrešljivo in na kaj je potrebno paziti pri nakupovanju opreme. Edini “strah” na poti sem imel pred Romunijo, pa ne zaradi prometa, ampak zaradi Romov. Tako sem se ob vstopu v državo malo neprijetno počutil, pa tudi policaj na meji me je opozoril naj bom v delu mesta, ki sem ga nameraval prečiti, previden. Ampak na podeželju ni težav, mest se pa tako ali tako izogibam, če je le mogoče, oz. grem skozi kolikor se da hitro. Tako sem kaj hitro izgubil strah, ostaja zgolj neprijeten spomin zaradi preveč prometa.

V vse te države na poti bi se še vrnil. Povsod je bilo lepo, samo Romunijo bi zaenkrat preskočil in bi počakal, da naredijo avtocestne povezave. Na poti sem sproti zabeležil vse dogodke v svoj dnevnik in bom najbolj zanimive tudi objavil na spletni strani. Veliko je bilo drobnih stvari, ki jih preprosto moraš doživeti, da jih občutiš in jih ni mogoče ujeti na kamero ali jih opisati z besedami. Trenutki, ko “poletiš” in trenutki s solzami v očeh, pa ne zaradi žalosti, ampak od globine občutkov,…

Srečno vsem popotnikom!

Za navigacijo bom pripravil popotni list, na voljo bodo GPX datoteke, pa tudi za talne oznake bom poskrbel, tako da bo čim manj zapletov z navigacijo in bo vsak lahko kolesaril po svojih zmožnostih. Se je lani izkazalo, da se kreirajo majhne skupine in vsaka pride na cilj s sebi primernim tempom. Tako je vmes tudi dovolj časa za počitek in klepet. Na srečanju se ne gre za to kdo bo prvi na cilju, ampak za druženje in skupinsko kolesarjenje. Vsako leto se nekaj novega naučim in me res zanima kaj bo to leto novega Glede na to, da je sobotna proga zgolj 70km, bomo zvečer na cilju priredili zabavno tekmovanje v polžji vožnji. Nagrada za zmagovalca bo troblja AirZound III.

Tako kot vsako leto bomo na poti imeli vmes en postanek za okrepčilo. Na cilju pa nas čaka obilna večerja in predstavitev kakšnega potepanja. Če ima kdo zanimive fotografije in zgodbe, se priporočam. Bomo z veseljem prisluhnili!

Štart: 18. september 2010 | Spodnja Kungota – nogometno igrišče ob 9:00 (pridite prej, da boste ob 9:00 lahko pripravljeni)

Štartnina: 15EUR/osebo pri rezervaciji do 30.8.2010 in 20EUR/osebo po 1.septembru 2010 | zadnji rok za prijavo 10. september 2010

Štartnina vključuje: 2x malico na poti ter večerjo in zajtrk na kmetiji Frank Ozmec

Zaključek srečanja: V nedeljo popoldne okoli 15 ure bomo nazaj v Spodnji Kungoti, tako bo vsak imel dovolj časa, da se vrne domov in se pripravi na nov delovni teden.

Nočitev na kmetiji: 25EUR/osebo v postelji | število postelj je omejeno in so že skoraj vse oddane. Možnost nočitve tudi na seniku (5 ležišč), na dvorišču v šotoru ali nekje v stavbi s podlogo in spalko. Če bo kdo želel posteljo in bo tukaj zmanjkalo, je možno dobiti kakšno dodatno še cca 2km vstran.

Upam, da se dobimo v čim večjem številu. Lepo bi bilo, da ne bodo zopet tujci v prevladi, tako da Slovenski ležeči kolesarji, zdramite se! Točna trasa in spletni zemljevid bosta na voljo naslednji teden.

Srečanje je namenjeno druženju in ne tekmovanju ali kakršnemu koli dokazovanju. Čeprav se med Avstrijci najde tudi kak profesionalec, oz. bivši profesionalec, vsi pridejo z namenom druženja, nekateri tudi s partnerji. Že to, da kolesarim tudi sam, je zadosten dokaz, da bo vse skupaj bolj na “easy”, ker ročno kolesarim šele nekaj mesecev in nisem sposoben kakšnih večjih podvigov. Tako da brez skrbi! Obe daljši progi sta povsem ravni in če ju bom jaz zvozil, potem… Mislim, da ne bi smelo biti težav, v nasprotnem primeru se bomo pa prilagodili. Nihče ne bo ostal sam saj bomo majhna skupina z obilico dobre volje!

Ker je v osnovi srečanje namenjeno invalidom, sem bil primoran poiskati ustrezno možnost prenočitve, ki jo v tem koncu Slovenije lahko nudi zgolj hotel Vivat. Zato žal cena ni tako ugodna, kot bi si sam želel in znaša za dve nočitvi s polpenzionom 60,00EUR kar vključuje že moje sponzorstvo. Za kosilo sem se dogovoril in imamo možnost dobiti meni za 6EUR/osebo tako da mislim, da bo to pravo. Po želji pa lahko tudi klasično samopostrežno kosilo za 12EUR/osebo. To so pa tudi vsi stroški glede srečanja. V tej ceni je že vključeno kopanje v bazenih hotela. Brez skrbi se lahko še prijavite, se bo našel prostor za vse.

Okvirni program srečanja:

petek popoldan: Zbiranje udeležencev in krajša večerna tura do cca 30km. Po želji lahko tudi kopanje, če bi kdo želel bolj sproščen prvi večer. Dosti je odvisno od tega kdaj bo večina udeležencev uspela priti v Moravske Toplice.

sobota dopoldne: Ravninsko kolesarjenje do 80km

sobota popoldne: Zabavno tekmovanje v poligonu z glavno nagrado za zmagovalca AirZound III trobljo in zvečer krajše kolesarjenje ali kopanje v bazenu ter druženje. Zmagovalec zabavnega tekmovanja bo tisti, ki se bo s svojim časom nabolj približal povprečnemu. Tako zagotovo ne bo zmagal najhitrejši!

nedelja dopoldne: Ravninsko kolesarjenje do 60km

nedelja popoldne: Sproščeno druženje in zvečer vrnitev domov. Bolj pogumni pa se mogoče lotimo malenkost bolj hribovite 30km dolge ture.

Glede na to, da takšno vrsto srečanja prirejam prvič, se bomo sproti prilagajali v kolikor bo potrebno. Cilj srečanja je druženje in sproščeno skupinsko kolesarjenje, da se bomo imeli vsi lepo in da bo zabavno! Upam, da bo to postala tradicija in se bomo dobili vsako leto!

To je pa res hitro zlaganje in sestavljanje! Končno ni treba več sedeža dol jemati! Res lep korak naprej, bravo HP Velotechnik! Upam, da bo cena primerna tudi za naše žepe.

Kar se tiče srečanja ležečih kolesarjev tretji vikend septembra imam samo še tri postelje proste. Kot običajno imam zaenkrat prijavljenih več tujcev, kot Slovencev… Vem da še nisem niti prav reklame naredil in da sem mogoče že malo pozen, ampak tujci so že večinoma prijavljeni. Prostih je še tudi 5 ležišč na seniku. Pa seveda kampiranje na jasi in po želji prenočevanje nekje v poslopju. Če se kdo želi na novo pridružiti, ima še ravno dovolj časa, da si nabavi ta ECO tricikel in malo natrenira do srečanja