Na poročno potovanje s triciklom in ročnim kolesom

Cecile in Nataniel sta lani preživela svoje medene tedne na kolesarjenju po severni Evropi in preko Himalaje. 2000km cest in poti, ki so ju vodile od Srinagar-ja (Kašmir) do Gangotri (Uttarakhand), preko Ladakh, doline Spiti in najvišjega cestnega prelaza na svetu. Njuno potepanje je potekalo od 19. avgusta, do 8. oktobra 2010. Sedem tednov potovanja, od tega 41 dni na kolesu. Cecile na triciklu, Nataniel pa s Schmicking ročnim kolesom.

Na pot sta se odpravila povsem samostojno, brez podpornega vozila. Nataniel je bil tako primoran, poleg osebne prtljage in hrane, celo pot prevažati še svoj invalidski voziček, ki ga je pripel na, za slab teren prilagojen Schmicking HandBike.

Zakaj sta se odločila za tak podvig?

• Za Himalajo zato, ker obožujeta gore in sta želela odkrivati Gore našega planeta.
• S kolesom zato, ker je to idealen način potovanja, da sleherni kilometer uživaš v pokrajini, ki te obdaja. Ker ti omogoča premagati zadostne razdalje in sočasno dovoljuje direkten stik z okoljem.
• Indija zato, ker je do kolesarja najbolj prijazen del Himalaje. Hkrati pa tudi zaradi izbrane poti, ki jima je omogočala raznolikost pokrajine: zelene doline, visoki puščavski platoji, impresivni ledeniki, zasneženi vrhovi in cestni prelazi nad 5000mnv.

Po končani turi sta povsem navdušena. Potovanje je bilo kljub nekaj nevšečnostim (nemiri v Kašmirju, uničujoče poplave v Ladakhu) in velikim naporom (od plazov uničene ceste, iskanje alternativnih poti, dež, slabe ceste,…) zelo uspešno. V celoti jima je uspelo premagati začrtano pot in celo obiskati Uttarakhand, kar ni bilo v prvotnem načrtu. Oprema se je dobro držala, kljub včasih nemogočim razmeram na cesti. Presenetljivo, na celi poti, nista imela niti ene predrte zračnice. In to kljub konvoju osmih koles!

Če bi me kdo vprašal, pa me ni… Ampak bom kljub temu napisal, da je to – vsaj meni osebno, sanjsko poročno potovanje. Ok, zdaj pa lahko dam ven razpis za nežnejšo polovico, ki bi se s tem strinjala