Thomas Laussermair pripravlja knjigo o svoji 15 mesecev dolgi dogodivščini, ki ga je popeljala vzdolž Panamske avtoceste, vse od severa Aljaske pa do Ekvadorja na skrajnem jugu. V tem času je preplezal 16 vrhov, od katerih najnižji je bil Mogoton v Nikaragvi (2.106m), najvišji pa Ojos del Salado v Čilu, ki velja za najvišji vulkan na svetu (6.983m). Hkrati je to najvišja točka, ki jo je kdajkoli v življenju dosegel z lastnimi močmi.
Kar je zanimivega pri tem projektu, je način potovanja med preplezanimi vrhovi. Thomas se je poti namreč lotil z ležečim kolesom Challenge. Glede na to, da tudi sam obožujem tako gore, kot ležeče kolesarjenje, mi je tak pristop kot pisan na kožo. In ko klikam skozi njegovo spletno galerijo, mi misli kar bežijo v te daljne kraje…
Ni si težko predstavljati, da takšna 15 mesecev trajajoča avantura, skozi toliko raznolikih pokrajin in držav, prinaša neverjetno možico vtisov. In kako vse to strniti v pisano obliko? “Ideja je zrastla na osnovi geografskega navdiha in atletskega izziva. Ko pa sem z vidika čustev pogledal nazaj – tako na veselje, kot bojevanje – sem ugotovil, da je v vsakem delu poti izstopal kak naravni element. Od ledu na Mt. Logan, do vročine v Baja California, soli v Salar de Uyuni v Bolivia,… In odločil sem se, da vsebino knjige oblikujem v poglavja zaokrožena okoli teh naravnih elementov: veter, dež, hribi, mraz, vročina, ogenj, led, obala, gozdovi, ravnine, tropi, sol, redek zrak, vulkan.”
Svojo 20.000km dolgo kolesarsko pot je pričel 70° severno, z obale Arktičnega oceana. Dalton Highway teče vzporedno z naftnim cevovodom in je poznana kot “haul road” – tovorna cesta, preko katere oskrbujejo življenje na severnem delu tundre. Na cesti dolžine 800km, ki je cca 1/3 brez asfalta, sta zgolj dve točki za oskrbo, kar pa ne predstavlja večjega problema, če si na to pripravljen. Največji izziv so tako bili značilna hribovitost, komarji in suhe, vroče ter prašne razmere julija 2009.
Na poti skozi divjino kanadske province Yukon je bil priča najlepšim živalskim prizorom celotnega podviga: grizliji, črni medvedi, orli, bizoni, jeleni, miši, ovce,… Zaradi ugodnih vremenskih pogojev in dokaj dobrih cestnih povezav, je prvi mesec svojega potovanja – julija 2009 prebrcal kar 4.000km, kar je bilo največ kolikor je kdajkoli uspel prekolesariti v enem mesecu.
“Moja oprema je delovala dobro, jedel in spal sem več kot kdarkoli kar se spomnim (in kljub temu izgubljal kilograme); izpostavljeni deli kože so se obarvali temno rjavo, da so roke, noge in stopala, dobili smešne vzorce (‘zebrina’ stopala zaradi kolesarskih sandalov). Gledano celostno, je bil to krasen pričetek moje Panamerican Peaks avanture.”
Statistika potovanja: My adventure by the numbers
Zagotovo se vam je ob prebiranju gornjih vrstic o Thomasovem potepanju, porodilo kakšno vprašanje. In ker se ta zbirajo v njegovem elektronskem predalu iz vseh koncev sveta, je objavil odgovore v zbirki odgovorov na najpogosteje zastavljena vprašanja. Bo pa njegova knjiga po moje kar zanimivo branje.
