o ležečih kolesih

o ležečih kolesih

Kaj je to ležeče kolo?

Ležeča kolesa (ali lezikolo) so pravzaprav precej stara ideja, omenja se jih že sredi 19 stoletja. Ležeče kolo je rezultat prilagoditve klasičnega kolesa kolesarju in združuje kolesarjenje z udobjem. Vedno so bila in še vedno so nekaj drugačnega, kar je delno tudi vzrok, da jih še dandanes ne vidimo pogosto in prav zato vzbujajo precej pozornosti. Tudi dejstvo, da so prepovedana na tekmovanjih (glej ‘kratka zgodovina’) vpliva na njihovo redkost, se pa zadnja leta vseeno prebijajo v ospredje in pridobivajo na popularnosti.

Najbolj opazna razlika v primerjavi z običajnim kolesom je, da ima ležeče kolo pedala v isti višini ali celo višje od sedeža, ki se bistveno razlikuje od sedeža na običajnem kolesu – ima dosti večjo, ergonomsko oblikovano površino. Zato je pri ležečem kolesu teža kolesarja razporejena po veliko večji površini saj kolesar sloni na sedežu s celotno zadnjico in hrbtom, kar bistveno pripomore k udobju.

naleganje zadnjice in hrbta

V angleščini se za ta kolesa uporablja izraz “recumbent bicycle” ali “bent”, med tem ko je izraz za navadno kolo “diamond frame bike”.

Vrste ležečih koles

Obstaja več različic ležečih koles. Mednje se štejejo tudi tricikli, vendar se bomo sedaj osredotočili le na različice z dvema kolesoma.

Ko enkrat obideš omejitve standardnega okvirja, ostaja malo pravil, ki se jih je potrebno držati. To prispeva k veliki raznolikosti ležečih koles. Najbolj osnovna je delitev glede na pozicijo prednjega kolesa. Tako ločimo ležeča kolesa z dolgo in kratko medosno razdaljo.

Kratka medosna razdalja

Ta kolesa imajo sprednje kolo nekje pri kolesarjevih kolenih, pedala pa daleč spredaj. To so običajno nekoliko hitrejša kolesa in mogoče tudi nekoliko manj udobna, zato ker kolesar sedi skoraj direktno nad prednjim kolesom. S kvalitetnim vzmetenjem je možno tudi to pomankljivost odpraviti.

Dolga medosna razdalja

Ta kolesa imajo sprednje kolo pred pedali, tako kot je to pri običajnem kolesu. Obračalni radius je s tem večji, je pa vožnja z njimi nekoliko bolj udobna kot v primeru ležečega kolesa s kratko medosno razdaljo. Ta kolesa so običajno tudi zelo nizka, saj kolesar sedi tik nad cestiščem.

Obstaja še srednja varianta, ki je kombinacija gornjih dveh in združuje udobje ter hitrost. Da pa ne bi bilo preveč enostavno, sta tu še dve vrsti krmiljenja za vsak prej omenjeni tip: ASS in USS krmiljenje.

Vsako ima svoje prednosti in privržence – gre bolj za osebno prepričanje, kot za neke objektivne razloge za izbiro določenega tipa. Oba načina delujeta in se ju je enako enostavno navaditi.

Krmilo nad sedežem (ASS)

Pri različici, kjer je krmilo nad sedežem, je le-to običajno nekje v višini prsnega koša. Obstaja prepričanje, da je ta tip krmiljenja bolj udoben za začetnike. V primerjavi s krmilom pod sedežem ima ta konfiguracija nekoliko manjši zračni upor, ker so roke pred telesom in tako dodatno ne povečujejo površine, kot je to v primeru USS kjer so roke v položaju ob telesu.

Krmilo pod sedežem (USS)

V primeru USS krmiljenja je krmilo nameščeno pod kolesarjev sedež in gleda izpod sedeža na vsako stran tako, da so roke naslonjene nanj in jih imamo sproščene ob telesu. V večini primerov je krmilo povezano s sprednjim kolesom z nekakšnim vzvodom. Ta izvedba je precej udobna, ko se nanjo navadiš, saj nič ni pred tabo. Nekateri so mnenja, da je zato lažje sesti in vstati s kolesa. Imajo pa AZUB kolesa v primeru ASS pomično bilanco, tako da jo kolesar nagne naprej in lažje sede na kolo.

Dodatna oprema

na ležečih kolesih kolesarska oblačila niso potrebna. Prvo odvečno oblačilo so podložene hlače. Običajne kratke hlače so čisto primerne. Majice z žepi na hrbni strani niso potrebne, ker jih ni možno uporabljati. Tudi podložene rokavice niso potrebne, saj z rokami ne podpirate nobene teže.

Večina ležečih kolesarjev uporablja pedala z zatiči, da jim noga ne zdrsne v primeru utrujenosti in za izboljšanje kadence.

Vsekakor je priporočljivo imeti vzvratno ogledalo.

Za koga je ležeče kolo primerno?

Pravzaprav za vsakogar brez izjeme. Še dodatno pa:

1.Če ste radi kolesarili ampak ste prenehali zaradi bolečin in utrujenosti. V tem primesu so ta kolesa za vas, saj so dosti bolj udobna in bi to znal biti zadosten razlog, da ponovno sedete na kolo. Kolo je eno izmed najučinkovitejših naprav izumljenih za prevoze in vsak razlog, ki lahko nekoga spravi iz avtomobila na kolo je dobra stvar. Vsak kilometer, ki ga prevozite s kolesom prispeva en drobec k varovanju okolja in prav tako podaljša vaše življenje ter izboljša zdravje.

2.Če uživate v dolgih relacija. Zakaj bi trpeli bolečine zgolj zato, ker imate željo po premagovanju razdalj?

3.Če vam kolesarjenje onemogoča kakšna poškodba vsekakor preverite različne možnosti ležečih koles. So neprimerljivo manj obremenjujoča za ramena, zapestja, vrat, hrbet, zadnjico in intimne dele. Obstajajo tudi ležeča kolesa ki jih poganjamo z rokami ali s kombinacijo rok in nog… skratka, skoraj ni izgovora, da ne bi sedli na kolo – takšno ali drugačno…

4.Če želite uživati v pokrajini po kateri kolesarite. Zakaj bi ves čas strmeli v tla, če pa mimo vas brzijo takšne lepote! Če ne kolesarite zgolj zaradi kolesarjenja, potem je ležeče kolo vsekakor rešitev za vas!

5.Če uživate v hitrosti. Zaradi nižjega zračnega upora (cca 30%) dosegajo ležeča kolesa pri spustih in po ravnini precej visoke hitrosti.

Če imate željo poskusiti, ampak vam je neprijetno ob misli na poglede in pozornost, odmislite to in se preposto zapeljite. Počutje na ležečem kolesu bo vse to razblinilo.

Ali so ležeča kolesa boljša?

Ali je ležeče kolo boljše od običajnega? Odgovor na to vprašanje ni mogoč, ker je zastavljeno preveč na široko. Imajo prednosti v določenih situacijah ter pomankljivosti v drugih.

Predvsem velja to: ležeča kolesa so drugačna. In ta drugačnost jih naredi toliko bolj zabavne. Na cesti so običajno hitrejša od standardnih koles. Posebej na ravnini kjer pride posebej do izraza 30% manjši zračni upor. To predvsem vpliva na manjšo utrujenost pri daljših vožnjah.

So zelo primerni za dolga potovanja.

Ker je telo vedno v sedežu so manj primerni za slabše ceste in gozdne poti, vendar se z dobrim vzmetenjem tudi to reši – podjetje AZUB je razvilo kolo prav za takšne terene, in sicer AZUB / hardcore, ki ima obe kolesi enake velikost (26″) in prav dobro obvladuje spuste tudi po gozdnih poteh.

Raznolikost je dobra stvar!

________
*karikatura kolesarja uporabljena z dovoljenjem recumbent.com (avtorica: Pippa Garner)


By continuing to use the site, you agree to the use of cookies. more information

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close