Tako kot prednosti, ima vsaka stvar tudi svoje slabosti:

- so težji : nekje od 13 do 18kg brez dodatne opreme. To je precej več, kot običajno kolo v isti cenovni kategoriji.

- težje vzpenjanje : to je pravzaprav vedno pojem debate, je pa vsaj delno res. Potrebno je ugnati drugačno taktiko, in sicer je treba hitrje vrteti pedala v nižji prestavi (visoka kadenca). Osnovni vzrok je, da so težji kot običajna koles. Prav tako pri običajnem kolesu kolesar lahko vstane in z uporabo druge skupine mišic še nadaljuje nekaj minut. Pri ležečih kolesih je samo ena pozicija in cel čas se uporablja ista skupina mišic. Prvi pogoj so zato dobro natrenirane mišice.

Dopolnilo po 900km: lahko rečem, da gre predvsem za psihološko razliko. Seveda je najprej potrebno razviti ustrezne mišice, ampak ostaja pa drugačen/nenavaden psihični občutek, ko si tako nagnjen nazaj. In bolj kot je vzpon strm, bolj nazaj visiš (seveda odvisno kako imaš sedež nastavljen). Dejansko je pomembno zgolj to, da si sproščen – da dobiš v podzavest, da ni potrebe vleči za krmilo in se nagibati naprej. Nekaj sto kilometrov nazaj je to bilo dosti težje, zdaj pa mi že lepo uspeva.

- težji štart : nekoliko težje jih je pognati v tek, kot klasično kolo, saj morate tu prej sesti, predno se lahko poženete. To je še posebej opazno pri štartu v hrib. S prakso pa se tudi ti zagoni dajo izpiliti in sčasoma ravnotežje pri zagonu ne predstavlja več težav.

Dopolnilo po 900km: Na dobri podlagi, tudi v hrib, štarti niso problematični – potrebno je zgolj uporabiti pravo prestavno razmerje in biti sproščen. Problem se pojavi na vzponu z mehko podlago ali rahlim makedamom, kjer ti spodnaša kolo. Še bolj kot štart, je v takih primerih problematično stopiti dol s kolesa.

AZUB 5 sploh ni problematičen, v mislih imam MAX-a, kjer je potrebno nogo dvigniti precej visoko in ti ob zdrsu tiste, ki jo imaš na tleh kar hitro “sfali podna”. Pet, od mislim da šestih padcev s kolesom MAX, predstavlja ravno padec v času sestopanja s kolesa…

- so precej redki : eden izmed pomembnejših vzrokov je dejstvo, da so prepovedani na tekmovanjih. S tem odpade tudi interes velikih serijskih proizvajalcev koles. Zato so cene nekoliko višje od običajnih koles. Potrebno je upoštevati dejstvo, da gre za “full suspension” kolesa – kolo s polnim vzmetenjem, kjer pa so cene potem na enaki ravni.

- ne omogočajo izvajanja trikov : nemogoče je recimo dvigniti prednje kolo, zato ni mogoče skočiti na pločnik ali kaj podobnega. Peljati preko robnika višine 10cm še ni problem, kaj več pa zna biti težavno, kar pa za dobro vzmeteno običajno kolo in izkušenega kolesarja ne predstavlja ovire. Tudi ni možno dalj časa voziti brez rok, saj je krmilo namenjeno lovljenju ravnotežja.
UPDATE: Ta trditev glede trikov bi rekel, da je vprašljiva: poglejte si to! Jaz sem ostal brez besed…

- obremenitev kolen : ko je bilo že omenjeno, pri vzpenjanju ni možno vstati in s tem povečati pritiska na pedala, ampak to še ne pomeni, da ni možno prekomerno obremenjevati nog. Zato ker je hrbet naslonjen na fiksno podlago sedeža je možno doseči večji pritisk na pedala kot na običajnem kolesu. Tam ne morete pritisniti z dosti večjo silo kot je vaša teža, ker se telo prej dvigne, kot se obrne pedalo. Na ležečem kolesu pa se lahko oprete na naslonjalo in s tem močno povečate pritisk na pedala in seveda hkrati na vaša kolena. To je slabo za kolena in ni priporočljivo, zato je bolje uporabiti nižjo prestavo in vrteti pedala hitreje. S tem dosežete enako hitrost vzpona, hkrati pa manj obremenjujete kolena.

- nižji položaj sedenja : sprva imajo ležeči kolesarji občutek, da sedijo zelo nizko, in jih moti, da ne vidijo čez avtomobile in imajo občutek, da jih bodo ti težje opazili. Na večini ležečih koles imate glavo v isti višini kot v sodobnem avtomobilu, tako da niste tako nizko. Večina teh predsodkov je samo v glavi in s časom bodo ti strahovi minili. Za varno vožjo v prometu veljajo ista pravila kot za običajna kolesa.

- pogled nazaj : zaradi tega, ker ima ležeči kolesar hrbet naslonjen na sedež se težko obrne nazaj. Za pogled nazaj je potreben večji napor in običajno se je potrebno tudi nagniti naprej. Zaradi tega ima večina ležečih koles vzvratno ogledalo, ali na kolesu, na čeladi ali na očalih. Najbolj so priporočljiva ogledala na očalih ali čeladi, ker nimajo mrtvih kotov.

REŠITEV: Reevu čelada z integriranim vzvratnim ogledalom, je super rešitev za spremljanje dogajanja za vami!

- moker hrbet : v poletni vročini, ko se močno potite, imate brez ustrezno zračne podlage moker hrbet. Rešitev je lahko VentiSit blazina, ki pa je nekoliko manj udobna od klasičnih manj zračnih blazin. Zato je najbolje najti sebi primerno kombinacijo. Za več informacij se oglasite na forumu.

- so drugačni : in nekomu mogoče tudi “smešni”, kar je lahko tudi protiutež iz rubrike prednosti / razlogi za – vsekakor močno odvisno od osebnosti potencialnega ležečega kolesarja