pogosta vprašanja

Kako hitro se lahko pelješ z ležečim kolesom je zagotovo najbolj pogosto zastavljeno vprašanje. Verjetno takoj za tem pa: "A vi niste invalid?" če/ko se vstaneš s kolesa ;)

Dejstvo je, da imajo ležeča kolesa manjši zračni upor od klasičnih, zato so tudi prepovedana na UCI tekmovanjih od 1934 leta naprej. A to še ne pomeni, da smo vsi ležeči kolesarji obsedeni s hitrostjo. No priznam, da me včasih prime in se rad hitro peljem, sploh če imam pred sabo kakšno dobro motivacijo ;) ampak vedno bolj sem pristaš ležernega potepanja s kolesom. So pa zadnje leto zmeraj bolj popularni dirkalni ležečkoti in se je trg v Sloveniji kar precej spremenil v zadnjih 5 letih, odkar sem pričel s prodajo lezikoles.

Novince je sprva strah preveč ležeče pozicije in se odločajo za bolj pokončna ležeča kolesa. Čez čas pa jim zmeraj bolj ustreza ležeč položaj in jim kmalu zmanjka pozicij za močnejši naklon sedeža. Z bolj ležečo pozicijo, seveda pridejo tudi višje hitrosti, zaradi manjšega zračnega upora. Je pa hkrati tudi bolj udobno in bolj vodoraven položaj kolesarja ni nujno povezan s hitrostjo. Vrat pri tem ni problematičen. Ker pogosto se očividci sprašujejo, če nas ne boli vrat, ko moramo glavo gor držati. To je veliko bolj naravna pozicija vratu, kot na cestnem kolesu, tako da tudi po 25. urah v takem položaju, nisem imel težav z vratom. Verjetno je malo takih, ki bi redno sedeli na kolesu 25 ur ali več, tako da lahko kar odmislite težave z vratom ;)

Pa da ne bomo preveč skrenili iz teme. Ja, ležeče kolo je hitrejše od cestnega kolesa, ampak zgolj zaradi manjšega zračnega upora. Če kolesar ne ležečem kolesu nima kondicije, mu pa tudi manjši zračni upor ne pomaga kaj dosti in ne bo mogel slediti cestnemu kolesarju, ki je bolj treniran. Ne glede na to kakšen je vaš položaj na kolesu, poganjati je treba v vsakem primeru :) Sicer pa sej to je namen kolesa!

Pogosto zastavljeno vprašanje, kadar me kdo ugleda na ležečem triciklu ali nizkem dirkalniku, zveni nekako takole: “Ali ni nevarno, ko si tako pri tleh? Saj te nihče ne vidi…”

Najnižje ležeče kolo, ki sem ga kdaj prodal, je Toxy ZR a imajo vsi lastniki tega dirkalnika zadaj še aero kovček, ki definitivno pripomore k vidljivosti. Na tem kolesu dejansko sediš tako nizko, da se lahko z roko opreš v tla ;) No, potem so tukaj še dirkalniki na treh kolesih, ki tudi niso kaj višji… Je pa njihova prednost vsekakor širina.

Zakaj bi imel prednost na širokem kolesu – torej triciklu? Ker te zaradi širine, šoferji ne upajo prehitevati v škarje, ali bolje rečeno, povsem brez pomisleka peljati mimo, kljub strnjeni koloni vozil v nasprotni smeri. Na dveh kolesih ste običajno dovolj ozki in hkrati vozite toliko blizu roba cestišča, da lahko šoferji kar švignejo naprej. Na treh kolesih – če se držite roba cestišča, sicer ne zasedete dosti več prostora, ampak že optično izgledate širši. Bolj pomembna kot višina, je torej širina kolesa.

Tudi na dvokolesu lahko poskrbite za večjo varnost, če se le pomaknete bolj vstran od roba cestišča. Vzamite si prostor in poskrbite zase – 1m ceste od roba je vaš. Če vas nekdo zaradi nepravilnega prehitevanja zrine s ceste, bo kvečjemu boljše, če sedite na nižjem kolesu, ampak tega v nobenem primeru ne želite doživeti… Zato je bolje prej misliti na to in preprečiti bližnje srečanje. Lahko si tudi vizualno povečate širino s posebnimi reflektorji na podaljšku, ki štrlijo na stran in vas naredijo optično širšega.

V vsakem primeru velja sledeče: bolj kot ste “okrenčlani” bolj ste vidni! Predvsem zato, ker bodo vsi strmeli v vas in si mislili: “Glej tega norca…” in seveda si vas bodo želeli pobliže ogledati. Včasih je situacija zgolj zaradi tega bolj nevarna, ker voznik ne gleda več na cestišče ampak vas na kolesu... Vsekakor je na nizkih kolesih priporočljivo imeti vsaj kakšno zastavico.

Seveda! Vsak tricikel ima vzvratno prestavo! Večina jih uporablja tako imenovani "Kremenčkov princip". Kako izgleda takšna vzvratna prestava?

Spustite noge in se z njihovo pomočjo pomikajte nazaj. Odvisno od tega kako hitro boste premikali noge, tako hitro bo šlo vzvratno. Temu se reče brezstopenjsko prestavljanje. Vzvratno hitrost lahko spreminjate poljubno in do svoje zmožnosti obvladovanja krmila in/ali nog ;) Seveda je hkrati možna tudi sprememba smeri zopet do vaših lastnih zmožnosti.

Povsem enak način uporabljajo tudi velomobili, ki imajo ravno zato luknjo na dnu, da lahko skoznjo pridete z nogami do tal in si pomagate pri vzvratni vožnji.

Obstajajo pa izjeme, kjer je možno imeti dejansko vzvratno prestavo - vezano na pedala. Predvsem na prilagojenih triciklih za ljudi z zdravstvenimi težavami in posledično omejenim gibanjem. Za dodatna vprašanja sem zmeraj na razpolago na telefonski številki (040) 428 540. Za vsakogar se najde primerna rešitev!

Ja, vsekakor eno najbolj pogostih vprašanj, kar zadeva ležeča kolesa.

Po mojih dosedanjih izkušnjah ne bi več rekel, da so težji. So pa vsekakor drugačni, od začetka precej nenavadni... občutek na ležečem kolesu je popolnoma drugačen od tistega na klasiki. Odvisno tudi od nastavitve sedeža. Bolj kot je sedež nagnjen nazaj, bolj je vzpon "drugačen".

Povedati je potrebno, da tukaj pri vzponu ne morete vstati iz sedeža, tako kot na klasičnem kolesu, kjer lahko tako izkoristite še druge mišične skupine. Zato je potrebno dobro natrenirati mišice, predno se podate na kakšne daljše vzpone.

Najbolj pomembno je to, da ste sproščeni, da ne vlečete za krmilo in se ne nagibate naprej. Proprosto se vležite nazaj in se sprostite! Tako boste najlažje premagali vzpon.

Sliši se enostavno, vendar sprva ni tako. Zaradi toliko let izkušenj s klasičnim kolesom, se boste podzavestno nagibali naprej in držali krmilo kot za stavo in ga po možnosti vlekli k sebi. Bolj kot boste to počeli, slabše vam bo šlo. Že samo ime ležeče kolo, vam pove, da morate ležati. Nagnite se nazaj in se sprostite. Boste videli, da bo vzpon tako dosti bolj enostaven.

Izkoristite lahko silo, ki jo imate zaradi podpore preko celega hrbta. To je dejansko dosti več, kot imate na razpolago na klasičnem kolesu, kjer vam pomagata zgolj vaša lastna teža in moč v rokah. Seveda pa te podpore ni pametno izkoriščati prepogosto, saj s tem preobremenjujete kolena.

Na splošno velja, da je potrebno pedala poganjati z nekje 80 obrati na minuto. Tako veste, da imate dovolj nizko prestavo in ne preobremenjujete kolen. Na klasičnem kolesu ste namreč prej prisiljeni menjati v nižjo prestavo, tukaj pa morate to storiti že preden se vam bo zdelo potrebno.

Problem predstavlja rahla podlaga - neutrjen makedam, kjer zadnje kolo močno spodrsava. To vam namreč lahko povzroči izgubo ravnotežja. Izpeljati 180˙ ovinek na takšni podlagi pa mi je trenutno še izziv.

Na kratko: naslonite se nazaj, sprostite se, roke zgolj položite na krmilo in se zapeljite proti vrhu.

Seveda. Ker so ležeča kolesa narejena po naročilu, si je možno izbirati sistem prestav, ki bi ga želeli imeti. Vsa oprema na ležečih kolesih je enaka tisti na klasičnih, zato je tudi izbira opreme precej pestra.

Standardna dolžina se giblje med 165 in 175. Večinoma znaša 170mm. Po novih raziskavah, pa naj bi bila dolžina gonilke prilagojena dolžini nog / višini kolesarja. Obstaja več teorij in nekaj splošnih informacij boste našli tukaj.

Za razliko od klasičnih koles, pri večini ležečih koles obstoja zgolj ena velikost okvirja. Izjema so zgolj otroški modeli.

Običajno se ležeče kolo prilagaja velikosti kolesarja s premikanjem sedeža ali gonilne osi; lahko pa tudi v kombinaciji obojega.

Pri kolesih, kot so ScooterBike in na primer GreenMachine, se prilagaja zgolj sedež. Pri večini - tako dvociklov, kot triciklov pa lahko izvlečete prednji del okvirja, ki nosi gonilno os. Tako lahko velikost okvirja prilagodite tudi za ljudi do višine 210cm.

V večini primerov boste pri tem morali podaljšati ali skrajšati verigo. Razen v primerih, ko je kolo opremljeno z nastavkom za hitro nastavljanje dolžine okvirja. Ker običajno tega ne potrebujete, tudi ne sodi med standardno opremo.

Spodnja višinska meja - predvsem pri dvociklih - je bolj omejena s tem ali lahko v mirujočem položaju sežete z nogami do tal. Večinoma je ta višina nekje pri 150cm.

V Bistrici ob Dravi (6km iz Maribora) lahko preizkusite kar devet različnih ležečih koles. Od nizkega dirkalnika do MTB ležečega kolesa.

Za testne vožnje me predhodno pokličite na (040) 428 540 ali me kontaktirajte preko spletnega formularja. Dogovor je možen vse dni v tednu.

Kaj je dejansko razlika med 2x20 in 20/26 ležečkoti? Pri 20/26 je zadnje - torej pogonsko kolo, večje in bolje pobira luknje na cestišču. Hkrati je menjalnik dlje od tal in s tem bolj zaščiten pred poškodbami in umazanijo.

Za naše ceste vsekakor svetujem kombinacijo 20/26. In sicer zato, ker zadnje vzmetenje ni tako uspešno pri izravnavanju nepravilnosti v primeru manjšega kolesa, kot je na primeru 26-tke. In ravno zadnje vzmetenje je tisto, ki skrbi da nas na sedežu ne trese. Prednje pri tem igra manjši vlogo in majhno prednje kolo nima za posledico bistvenega zmanjšanja udobja.

2x20" priporočam tistim, ki to nujno potrebujete zaradi vaše višine oz. krajših nog. V nasprotnem primeru je kombinacija 20/26" boljša izbira. Zato je tudi najbolj pogosta v svetu ležečih koles.

Za manjše kolesarje je najbolj primeren Azub bufo, ki ustreza že osebam od 150cm naprej.

Audax ali randonnée, je vzdržljivostno kolesarjenje na dolge razdalje; v dolžini od 100, pa vse do 1.400km in več. Je dogodek netekmovalne narave, s povdarkom na samostojnosti. Obstaja sicer časovna omejitev, a ni uradne lestvice z rezultati. Vzdolž začrtane poti, so razporejene kontrolne točke, kjer se je potrebno javljati. Na 100 ali 200km dolgi progi, bodo običajno tri, do štiri kontrolne točke. Lahko so to kavarne, restavracije s prehrano in kontrolorjem, ki vam štemplja kartico; včasih so to bencinske črpalke, kjer preprosto pograbite listek, kot dokazilo, da ste šli mimo. Oskrba je precej različna, od popolne s toplim obrokom in posteljo, do tega, da moraš poskrbeti sam zase. Več informacij...

Ležeča kolesa so sestavljena iz njim specifičnega okvirja ter sedeža, a vendar s klasičnimi kolesarskimi komponentami. To pomeni, da lahko opravite redno vzdrževanje in servis, v vsaki kolesarski delavnici.

Za garancijska popravila, se obrnite na podjetje TO BI d.o.o., ki je uradni serviser za blagovne znamke, predstavljene na spletni strani udobnoposvetu.si.

V okolici Ljubljane se lahko obrnete na Tadeja - servis Čudo, Tadej Čuden s.p., Jezero pri Podpeči. Dobite ga na telefonski številki (040) 289 298.

Specifične rezervne dele lahko prav tako naročite ali preko spletnega formularja ali na telefonu (040) 428 540. Poskrbeli bomo za dobavo v najkrajšem možnem času.