Leto 2011 se izteka. Sneg je vsaj malo pobelil pokrajino in mogoče bomo letos celo imeli bel Božič. Glede na to, da ne živimo na južni polobli, bi to bilo nekako “normalno”.

Bilo je krasno leto! Četudi ni šlo vse po planih, sem se pa zato kaj novega naučil, čeprav imam včasih občutek, da so bile lekcije še premalo zahtevne. Če kaj, potem nisem zadovoljen s svojo samodisciplino oz njenim pomanjkanjem ;)

iz ročnega srečanja v Sloveniji 2011

Hvala vsem ležečim kolesarjem in hvala vsem ročnim kolesarjem, ki ste se mi pridružili na skupnih turah in srečanjih. Hvala vsem, ki ste se upali spustiti v svet ležečega kolesarstva in ste pri meni kupili svoje novo kolo. Upam, da se čim več krat vidimo in da bomo vsi uživali na naših konjičkih. Hvala Alekseju Dolinšku za pomoč pri pisanju člankov na portalu in za njegov podvig okoli Slovenije. Hvala Helmutu Messnerju za organizacijo srečanja ročnih kolesarjev v Avstriji. Hvala Edotu Ješetu za spremstvo z ročnim kolesom na Franji. Bova to ponovila s še kom v 2012?

Hvala Danijeli Kolar iz hotela Vivat za sodelovanje pri organizaciji ročnega srečanja, Valeriji Žalig iz Term3000 za pomoč pri srečanju Ležečkovih. Glede na uspešno sodelovanje, se bom v 2012 ponovno pojavil na vratih z istimi prošnjami ;) Hvala Francu Žiberni in Jani Čander za povabili na predstavitvene dogodke. V čast mi je bilo sodelovati in se priporočam tudi v prihodnje. Bom poskusil ponuditi še kaj več.

Predvsem pa hvala prijateljici Darinki, ki me je z izredno potrpežljivo vztrajnostjo spravila na ferate, kjer me je še zmeraj precej strah, ampak kljub temu nadvse uživam! Da me je ponovno navdušila nad smučanjem in me nevede postavila nazaj na smuči, ter posledično omogočila, da sem se letos podal celo na sedečo smučko. Hvala tudi Tomažu, s katerim smo letos vsi trije preživeli nepozaben podaljšan vikend na Krasu. Se že veselim našega potepanja po Beli Krajini prihodnjo pomlad.

v planinah

Leto 2012 bo aktivno in zanimivo. Tako na zame osebnem področju, kot za vse, ki vas zanimajo ležeča ali ročna kolesa. Spomladi bo možno pri meni preizkusiti več koles kot kdajkoli doslej. A najprej me čaka tečaj sedečega smučanja v Avstriji.

Ne pozabite izkoristiti vsakega dne. Brez obljub, preprosto lotite se!

Srečno 2012!

cel članek

Ni pogosto, da lahko kje na spletu beremo test velomobila, še posebej nekoga, ki ga dejansko uporablja vsak dan in ima izkušnje tudi že s kakšnim drugim modelom. Moj soimenjak Peter, tokrat piše o izkušnjah s svojo novo pridobitvijo, velomobilom Evo K, s katerim je v zadnjih treh tednih napravil prvih 1.000km.

Proizvajalcev teh neobičajnih koles se je v zadnjih letih kar nekaj nabralo in vsako vozilo ima svoje karakteristike ter namembnost. Zagotovo imajo vsa svoje prednosti in slabosti. Meni osebno sta najbolj všeč ravno Evo K in pa Milan, čeprav slednji na proizvajalčevi strani izgleda vse prej kot privlačno. Eden izmed zelo uspešnih modelov je vsekakor tudi Mango, ki sodi med kompaktnejše velomobile. Tale malčka na spodnji fotografiji sem imel že oba možnost preizkusiti:

Mano in Milan

Več krasnih fotografij, kjer je tudi Milan videti v svoji pravi podobi, boste našli v Gerdovi spletni galeriji. Pa se vrnimo nazaj k temi in poglejmo kaj pravi Peter o svojem Evo K… cel članek

Kljub temu, da sem v zadnjem letu precej prekolesaril z rokami in napravil celo prve zavoje s sedečo smučko, sem daleč od tega, da bi dejansko razumel kaj pomeni biti invalid. Ko se ne vsedeš, poklekneš ali vležež na Handbike, ker ti je to v užitek in veselje, ampak ker je to tvoja edina možna oblika kolesarjenja. Imam občutek, da vse premalo cenim svoje zdravje in sposobnost, da lahko izbiram kako bom kolesaril in kako bom smučal.

Ne bom si domišljal, da razumem pred kakšnim razpotjem se najde nekdo, ki ga doleti ta usoda, da postane odvisen od invalidskega vozička. Zagotovo je trenutek takšnega spoznanja težji, kot sem ga jaz kdajkoli doživel, pa čeprav so se mi včasih kakšni problemi zdeli ali se mi zdijo nepremagljivi. In tako mi je pisanje na Galovem blogu, z naslovom: “Če bi se nenadoma zbudil in bi lahko ponovno hodil, bi to povedal komu?” pa naj bo še tako šokantno, odprlo pogled z drugega zornega kota. In odgovor na Galovi strani se glasi:

“No.” Don’t get me wrong, walking is awesome. I can walk a little and it makes my life easier many times. On the other hand, for the last 9.5 years I have worked my ass off so I can roll with pride.

Ja, prav ste prebrali. Ko je Galov prijatelj Ben Hooper, postavil to nezaslišano vprašanje, so bili vsi šokirani; a dlje kot so razmišljali, bolj so se strinjali, da bi se moral odgovor glasiti: “Ne”. cel članek

Ko sem se letos novembra udeležil šolanja za spremljevalca MonoSki in BiSki smučarjev, sem se že prvič tudi samostojno zapeljal po beli smučini. Pravzaprav sem na tečaju v Kauntertal (Avstrija), te smuči prvič v življenju sploh videl v živo. Kako torej začeti na sedeči smučki?

  • Pred vsakim smučanjem obvezno ogreti roke z ustreznimi vajami.
  • Naučite se pravilno pasti. Naj vas spremljevalec drži in vam pomaga pasti na obe strani.
  • Naučite se pobiranja po padcu. Samostojno in s pomočjo spremljevalca.
  • Prilagajanje na MonoSki na ravnini z lovljenjem ravnotežja in potiskanjem naprej, nazaj.
  • Pustite se vleči po ravnem in vadite odklop za vlečnico.
  • Spremljevalec potrebuje:
    • kratke smučke (priporočena dolžina 1m),
    • pas z zankami in dva trakova s 4 vponkami, da se lahko vpne na MonoSki za vzpon z vlečnico
    • elastični trak svetlih barv za vaditelja smučanja
  • Na začetku spremljevalec vodi smučarja tako, da zatakne palca zadaj v sedež in mu pomaga pri ravnotežju.
  • Z nekaj več prakse novinca na MonoSki-ju, je spremljavelc zgolj sklonjen in v pripravljenosti;
  • pri tem si lahko pomagate z elastičnim trakom, ki ga vedno bolj popuščate.

Nika Šuc v svoji diplomski nalogi Smučanje invalidov sedečega tipa, dobro opisuje vse faze smučanja, kakor tudi vrste sedečih smučk. Ampak biti na samem tečaju, je vseeno nekaj povsem drugega. Veliko pa pomaga tudi kakšen video in ravno zato sem sestavil nekaj na osnovi posnetkov, ki jih je v svoj fotoaparat, spretno ujel udeleženec tečaja, Micha iz Nemčije. Na koncu boste priča tudi mojemu prvemu spustu z MonoSki-jem. Pa poglejmo…

V preteklih člankih smo se spraševali zakaj bolečine sploh nastanejo ter poskušali razumeti dogajanje v kolenskem sklepu. Bolečine so lahko posledica nepravilnega gibanja pogačice, na eni strani šibkih in na drugi skrajšanih (zakrčenih) mišic, nepravilne biomehanike, obrabe vezivnih tkiv…

Kaj torej storiti, kadar bolijo kolena?

Zagotovo je v primeru resnih težav potrebna diagnoza zdravnika specialista – ortopeda. Vzroka bolečin ni vedno lahko prepoznati, zato so potrebne dodatne preiskave in pregledi.

Ortoped lahko na primer samo z otipom sklepa opravi določene teste, preveri območje gibanja, nepravilnosti… Zanesljivejše metode za odkrivanje vzrokov težav pa vključujejo magnetno resonanco in artroskopijo. Strokovno mnenje naj bo torej prvo vodilo pri rehabilitaciji. Vse opisano pa vsekakor sodi v preventivo pred poškodbami kolena, zato vabljeni k branju.

Najprimernejši čas za preventivno vadbo je vsekakor v zimskem času, ko na kolesu načeloma preživimo manj časa kot v toplejših mesecih leta. cel članek

Bralci portala zagotovo že poznate Marijo Kozin, hkrati pa veste, da o njej in njenih potepanjih s kolesom, ni možno veliko prebrati. Na enem izmed srečanj družine Ležečkovih, smo imeli privilegij slišati njeno zgodbo v živo, a kot Marija rada reče, zaradi svoje poti ni junakinja, je povsem navadno dekle, ki uživa na kolesu. Pa prisluhnimo njenemu razmišljanju o kolesih:

zgodovina koles

Bilo je pred leti, malce bolj natančno pred dobrim stoletjem. Pisalo se je obdobje pred industrijsko revolucijo in pri razvoju kolesa, kot prevoznega sredstva, so se dogajale neslutene spremembe. Kolo je postajalo vedno bolj vodljivo, udobno, ter posledično tudi vse bolj privlačno za širše množice. V samem začetku je kolo odprlo prej neslutene poti novi uporabi. Mad drugim je služilo transportu posameznika z nekaj torbami od točke A do točke B. Kolo nikoli ni bilo del prestiža. Od vsega začetka so si ga lahko privoščili pripadniki vseh slojev družbe.

Nemalo posameznikov me pozna zaradi poti, ki se je zgodila pred leti. In nemalo le-teh me dandanes sprašuje, če še vedno kolesarim. Večina od njih pričakuje odgovor: “ja še vedno redno kolesarim”. Če se izrazim po novodobno, bi poleg morala navesti še podatke: kakšno kolo imam, kakšen utrip, kakšen naklon imajo klanci, itd… Kolesarjenje v obliki športa in rekreacije. In nemalokrat se znajdem v zadregi, ko po resnici povem, da števca na kolesu načeloma nimam, da mi za vse svoje potepe tu in tam še vedno služita kolesi, ki sta me pripeljali, prvo do Pekinga ter drugo potem domov. Ter da mi enega izmed lepših potepov predstavlja kolesarski izlet iz domače Škofje Loke, čez polje do Kranja v družbi mame. Torej kaj meni pomeni kolo? cel članek

Že nekaj časa imam težave z RSS feed-om UdobnoPoSvetu in nikakor mi ne uspe ugotoviti kje tiči vzrok, da se novi članki na lepem ne pojavljajo več. Nekateri RSS analizatorji brez težav prikažejo novo vsebino, sped drugi javljajo napako… Zakaj je do tega prišlo, je še zmeraj neznanka. Sem pa našel alternativo in zato spremenil RSS feed naslov.

Google FeedBurner RSS

In sicer sem UdobnoPoSvetu RSS feed preselil na Google-ov strežnik in njihov pred kratkim prevzet FeedBurner servis, ki mi nudi še cel kup dodatnih funkcionalnosti. Če uporabljate RSS bralnik, lahko tako sedaj dodate tudi UdobnoPoSvetu RSS feed.

V prejšnjem članku smo iskali vzroke za kolesarjeva boleča kolena. Našli smo jih predvsem v načinu treninga, nastavitvi opreme ter zdravstvenem ozadju. Tokrat si bomo ogledali biomehansko-anatomske mehanizme, katerih posledica so bolečine v kolenih.

Vse opisane mehanizme uvrščamo med preobremenitvene sindrome oziroma overuse tipe poškodb, saj nastanejo zaradi dolgotrajnega ponavljanja nekega giba. Mehanizmov poškodb kontaktnega tipa – udarci, padci,… ne bomo obravnavali.

Bolečina na prednji strani kolena

Bolečine v predelu pogačice so med najbolj pogostimi v kolesarstvu. Razlog tiči v anatomiji kolenskega sklepa, ki je sestavljen iz treh kosti: stegnenice, pogačice ter golenice. Pogačica je prosta kost vpeta v kite, ki drsi po utoru na stegnenici in tako prenaša silo čeznjo napete štiriglave stegenske mišice (kvadricepsa), na golenico.

Vsakič, ko koleno upognemo ali iztegnemo, pogačica drsi po tem utoru. Kadar je pritisk na pogačico prevelik ali neenakomeren, prične pogačica močno drgniti ob stegnenico, kar povzroča bolečine, lahko tudi obrabo sklepnega hrustanca.

kolenski sklep cel članek

Pred kratkim sem v Avstriji zaključil tečaj za spremljevalca MonoSki in BiSki smučarjev in se hkrati naučil smučati tudi samostojno. Sem pa trenutno še čisti začetnik, a bom januarja na 5-dnevnem tečaju v Avstriji, moje znanje zagotovo izboljšal. Kdo bi si mislil, da se bom kdaj lotil smučanja s sedečo smučko? Jaz vsekakor ne; saj do lani, celih 15 let nisem stal na smučeh. No, tokrat sem smučal celo brez palic in na resnično kratkih smučeh!

na mučeh kot spremljevalec za MonoSki in BiSki

BiSki je primerna za bolj položne terene in počasnejše smučanje, saj nima vzmetenja. Obstaja v treh različnih velikostih in jo lahko uporabljajo tako otroci, kot odrasli. Sicer je možno smučati tudi povsem samostojno, ampak je spremljevalec nujno potreben. BiSki je primerna izbira v primeru cerebralne paralize, tetrapareze in hemipareze. Na MonoSki-ju, ki se tudi dobi v otroški različici, pa je smučar lahko povsem samostojen. MonoSki je primeren za paraplegike in amputirance, v določenih primerih pa tudi za tetraplegike.

jaz na MonoSkiju cel članek

Kolesarjenje uvrščamo med “mehke” aktivnosti, kar pomeni, da ne obremenjuje naših sklepov v tolikšni meri kot tek. Zato ga stroka priporoča vsem, ki imajo težave s sklepi, prekomerno telesno težo, uporablja se v rehabilitaciji ipd. Toda kljub vsemu mnogi kolesarji tožijo nad bolečinami v kolenih. Kje je torej težava?

Zakaj pravijo, da obstajata le dve vrsti kolesarjev; tisti, ki so začeli kolesariti zaradi težav s koleni, ter drugi, ki jih kolena bolijo zaradi kolesarjenja?

Težave s koleni pri kolesarjih – in tudi drugih športnikih, imajo različne izvore. Generalno bi te vzroke lahko razdelili na tri področja:

  •   neprimeren trening oz. vadba
  •   neprimerna in/ali slabo nastavljena oprema
  •   predhodne poškodbe in/ali anatomske specifike posameznika

Pogosto je bolečina razlog spleta vseh treh naštetih področij, zato je pri iskanju vzrokov potreben sistematični pristop.

bolečine v kolenu cel članek