Trenutno sem v Bolgariji v kraju Sevlievo in sem na črpalki našel WiFi. Z vremenom imam srečo, pokrajina je prekrasna. V Bosni in Srbiji sem dosti komuniciral z domačini, ki so zelo družabni in imajo lepe spomine na Slovenijo. Super občutek ko lahko na poti govoriš z domačini.

Do tega trenutka sem prekolesaril 1.500km in jih imam do morja še cca 400. Najcenejša na poti je Srbija, sem imel pa šele v Bolgariji dva dni nazaj takšno srečo, da sem našel jabolčni zavitek. Drugače v odročnih predelih še kruh težko najdeš. V Srbiji je bil pogosto zakupljen.

Prijetne poletne dni!

Od petka 16.7. do ponedeljka 16.8.2010 bom odsoten zaradi kolesarjenja v smeri Črnega morja. Za morebitna vprašanja mi lahko pošljete e-mail na moj gmail naslov, ampak bodo moji odgovori precej odvisni od odprtih WiFi povezav, tako da ne morem zagotoviti hitrega odziva. Bom pa poskušal tudi sproti kaj objavit na spletni strani.

Na pot se odpravljam s triciklom ICE Sprint 2fs s prenosno klimo (ima celo regulacijo: bolj hitro kot goniš, bolj piha) in s prikolico Radical Design Cyclone. Želim vam prijetno poletje in veliko preživetih kilometrov na kolesu! Če ne prej, se vidimo septembra na 4. srečanju ležečkotov! Srečno!

Sedaj lahko vaš tricikel Hase Kettwiesel spremenite v velomobil. Hase je namreč predstavil platneno prevleko, ki izboljša aerodinamiko in hkrati ščiti pred dežjem. Super lastnost takšne izvedbe je, da se zloži v majhen paket in jo imate lahko zmeraj zraven za primer dežja, ali če bi želeli dvigniti svojo povprečno hitrost na račun boljše aerodinamike

Platno je mogoče napeti preko tricikla brez vsakega orodja in to v manj kot minuti. Nov model električnega tricikla s tem aero nastavkom bo predstavljen na letošnjem kolesarskem sejmu Eurobike. Je pa predvidena cena precej visoka in kompleten set z nastavki bi naj stal cca 899EUR.

V Moravskih Toplicah bo zadnji vikend avgusta v termah Vivat potekalo srečanje ročnih kolesarjev. Zaenkrat imam prijavljenih 10 gostov iz Avstrije. Upam, da se najde tudi kak Slovenec, da ne bom edini Vabljeni vsi ročni kolesarji, ne glede na to ali poganjate na roke zaradi invalidnosti ali zgolj za trening. Okvirni program srečanja:

petek popoldan: zbiranje udeležencev in krajša večerna tura do cca 30km. Po želji lahko tudi kopanje, če bi kdo želel bolj sproščen prvi večer.

sobota dopoldne: ravninsko kolesarjenje do cca 70km
sobota popoldne: zabavno tekmovanje in zvečer krajše kolesarjenje ali kopanje v bazenu, druženje

nedelja dopoldne: ravninsko kolesarjenje do cca 70km
nedelja popoldne: sproščeno druženje in zvečer vrnitev domov

Cena za dve nočitvi s polpenzionom v dvoposteljni sobi z mojim sponzorstvom je 60EUR. Hotel in sobe so prilagojene za goste na vozičkih. Cena velja za ročne kolesarje in njihove partnerje. Vsi ostali gostje gostujejo po standardnem ceniku Term Vivat. Vabljeni tudi ležeči kolesarji, če bi se nam kdo želel pridružiti.

ECO tricikel je že našel lastnika. Trenutno tako ni na razpolago za test – tako na hitro je šlo, da sem ostal nepripravljen, sem pa že naročil novega in bo po moji vrnitvi iz kolesarskega potepanja po Bulgariji čakal na morebitne nove “prestopnike” Gospod, ki je odpeljal prvega, je bil navdušen nad udobjem in obvladljivostjo tako da ne dvomim, da se bo tudi za naslednjega hitro našel novi lastnik, ki bi si želel uživati na treh kolesih.

Vse kaže, da bom le uspel organizirati srečanje ročnih kolesarjev – predvsem paraplegikov. Mogoče se najde še kdo, ki kolesari z rokami zgolj zaradi treninga? Srečanje bo potekalo v termah Vivat v Moravskih Toplicah zadnji vikend v avgustu: 27. – 29.8.2010. Če poznate koga, ki kolesari z rokami ga prosim obvestite o dogodku. Hvala! Seveda pa ste dobrodošli tudi ležeči kolesarji! Bomo pa mi imeli svoje srečanje 18. in 19. septembra.

Prijetno poletno kolesarjenje in upam da se vidimo!

Od danes naprej imam na zalogi Azub ECO tricikel v oranžni barvi opremljen z blatniki. Tricikel je možno preizkusiti in če vam je všeč, je vaš za 1.789,00EUR. Edino ležeče kolo, ki ga lahko odpeljete takoj in definitivno cenovno najbolj ugoden tricikel glede na karakteristike.

Azub ECO trike ima togo konstruiran aluminijasti okvir, s prilagodljivo pozicijo in naklonom sedeža. Široko območje pozicije sedeža omogoča, da lahko tricikel uporabljajo vsi člani družine, brez da bi bilo potrebno spreminjati dolžino verige. Mrežast sedež napet z gumijasto vrvico pa ublaži tresljaje, da je vožnja čim bolj udobna. Težišče pomaknjeno k zadnjemu kolesu, preprečuje zdrs pogonskega kolesa na neutrjeni podlagi. Azub ECO trike je primeren tako za vsakodnevno potepanje, skok po opravkih, kot tudi za svetovna popotovanja.

V soboto sem si v kraju Grafendorf ogledal tekmovanje ročnih kolesarjev organizirano s strani EHF zveze. Največ pozornosti sem namenjal različnim konstrukcijam ročnih triciklov in nastavitvam, ki jih ročni kolesarji uporabljajo: položaj gonilke glede na ramena, trup, sedišče,… Tekmovali so na razdaljah 34, 43 in 55km. Običajno takšna tekmovanja obsegajo:

• individualno merjenje časa na: 5 – 20km
• cestna dirka: 30 – 190km
• na časovno omejitev: 45 – 60 minut
• vzpon: do 1000 višinskih metrov
• etapne dirke: 4 – 7dni / 300 – 500km

Tekmovalci so razdeljeni v štiri kategorije glede na stopnjo invalidnosti in tip kolesa:

H1: modra čelada (ženske rumena čelada)

tetraplegiki do C8, brez stabilnosti trupa in z zmanjšano funkcionalnostjo rok

H2: bela čelada

paraplegiki od Th1 do Th9/Th10, z zelo nizko stabilnostjo trupa

H3: rdeča čelada

paraplegiki Th11 ali nižje, skoraj normalna stabilnost trupa

H4: črna čelada

amputirani ali atleti v klečeči poziciji

Vožnja v zavetrju je dovoljena zgolj znotraj kategorije. Kolesar sme voziti za drugim le, če ta sodi v isto kategorijo, torej ima isto barvo čelade. V primeru, da ima pred sabo drugo kategorijo kolesarja, mora držati razdaljo 6m ali voziti paralelno. Zbirko fotografij iz tekmovanja boste našli na spletni strani Markolf-a Neuske. Še več fotografij boste našli v spletnem albumu Christoph-a Etzlstorfer-ja.

Dejstvo je, da ležeča kolesa po UCI niso kolesa (ampak vozilo na človeški pogon brez aerodinamičnih dodatkov) in zato na uradnih kolesarskih tekmovanjih ne moremo sodelovati. Predvsem je razlog v manjšem zračnem uporu, ki ga nudi ležeči položaj. Ta pravilnik je bil sprejet po tem, ko je kolesar Francis Faure podrl skoraj 20 let star urni rekord in je to “slavnim” klasičnim kolesarjem šlo preveč v nos. Posledično je UCI 1. aprila leta 1934 sprejel nov pravilnik, po katerem ležeča kolesa ne sodijo v kategorijo koles.

Na kolesarskih dogodkih lahko seveda kljub temu sodelujemo, ampak izven konkurence. In Aleksej Dolinšek se je s kolesom Cruzbike Silvio v soboto 26.6.2010 udeležil kolesarskega vzpona na Kal. Dejstvo je, da smo ležeči kolesarji pri vzponih počasnejši od klasike, saj so naša kolesa težja in hkrati se ne moremo vstati iz sedeža, da bi si pomagali poganjati z lastno težo. Torej pri vzponu ležeče kolo nima zaradi svoje konstrukcije nobene prednosti pred klasiko. Ampak tokrat je bil Aleksej s svojim časom 35,20minut toliko prehiter, da je to motilo tekmovalce na cestnih specialkah, ki s pol lažjimi kolesi pač niso bili dovolj močni, da bi ga prehiteli. Tako se je nabralo dovolj pritožb, da so Alekseja uradno diskvalificirali: Tekmovalec št. 118 je diskvalificiran zaradi neustreznega kolesa (ni v skladu s pravili UCI). Sej diskvalifikacija je res po predpisih, ampak kaj je dejansko smešno na tem je to, da so si morali “specialkarji” višje mesto na lestvici priboriti s papirjem, namesto da bi bolj pritisnili na gonilke in Alekseja prehiteli.

Aleksej je dokazal, da se da z dovolj treninga in volje tudi s težjim ležečim kolesom premagati zagrižene kolesarje na specialkah. Pazite se Alekseja, ko bo imel pol lažje ležeče kolo. Res je, da bo zmeraj izven konkurence, ampak čas ki ga doseže, ostaja kljub diskvalifikaciji nespremenjen. Čestitke Aleksej za to častno diskvalifikacijo! Za vse, ki ste ostali zadaj pa: Bo treba bolj trenirat! Na cestnem kolesu skoraj ni več možno kilogramov zbijat, tako da vam kaj drugega ne preostane

Peter Heal je v 48 dneh, 23 urah in 37 minutah solo na ležečem kolesu obkrožil Avstralijo. V povprečju je na dan prekolesaril več kot 300km. Določeni predeli Avstralije vsekakor niso najbolj primerni za kolo, pa tudi kakšne vremenske neprilike so mu prekrižale načrte, a mu je kljub temu uspelo zaključiti svoj načrt.

Tim Woundenberg je zaključil letošnji RAAM (Dirko čez Ameriko) v rekordnem času kategorije ležečih koles 10 dni 23 ur in 14 minut.

Barbara Buatois je prišla na cilj kot prva solo ženska na ležečem kolesu in prva ženska sploh na letošnjem RAAMu. Njen čas: 11 dni 19 ur in 48 minut

Omeniti moram tudi Jureta Robiča, ki je že petič zmagal na tej najzahtevnejši kolesarski dirki. Razdaljo 4.836km je prekolesaril v 9 dneh 1 uri in 1 minuti. Kar 12 ur pred drugo uvrščenim. Neverjetno!