Lahko bi rekli, da so ležeča kolesa dejansko posledica visokih cen in pomanjkanja goriva. To je namreč na začetku 20. stoletja vzpodbudilo Charles-a Mochet-a, da je izdelal “Velocar” za dve osebi, ki ga je kasneje razpolovil in tako prišel do lezikolesa.

Ker se dandanes v avtomobilih večinoma vozimo sami, bi bila odlična rešitev nekaj podobnega, kot je leta 1970 predstavil Američan Robert L. Bundschuh (na gornji fotografiji). Več o razvoju teh vozil lahko preberete na The Left-Handed Cyclist blogu.
Pedicar – zabavni reklami navkljub, takrat žal ni zaživel, a razvoj velomobilov je v ponovnem razmahu. Novi materiali danes omogočajo nižjo težo vozila, kar je pri človeškem pogonu še kako pomemben faktor; sploh, če imamo vmes še kakšen klanec. Pa tudi z dodatnim električnim pogonom se da ogromno postoriti.

Robert L. Bundschuh je v svojo idejo vložil veliko sredstev in izdelal odlično vozilo, ki je s ceno 550 Dolarjev, tudi v tistih časih predstavljalo zelo ugoden nakup, a je bil žal pred časom. S klasično obliko avtomobila pa tudi ni izkoristil aerodinamičnih prednosti, ki jih imajo današnji velomobili. cel članek
































