Lahko bi rekli, da so ležeča kolesa dejansko posledica visokih cen in pomanjkanja goriva. To je namreč na začetku 20. stoletja vzpodbudilo Charles-a Mochet-a, da je izdelal “Velocar” za dve osebi, ki ga je kasneje razpolovil in tako prišel do lezikolesa.

Ker se dandanes v avtomobilih večinoma vozimo sami, bi bila odlična rešitev nekaj podobnega, kot je leta 1970 predstavil Američan Robert L. Bundschuh (na gornji fotografiji). Več o razvoju teh vozil lahko preberete na The Left-Handed Cyclist blogu.

Pedicar – zabavni reklami navkljub, takrat žal ni zaživel, a razvoj velomobilov je v ponovnem razmahu. Novi materiali danes omogočajo nižjo težo vozila, kar je pri človeškem pogonu še kako pomemben faktor; sploh, če imamo vmes še kakšen klanec. Pa tudi z dodatnim električnim pogonom se da ogromno postoriti.

Robert L. Bundschuh je v svojo idejo vložil veliko sredstev in izdelal odlično vozilo, ki je s ceno 550 Dolarjev, tudi v tistih časih predstavljalo zelo ugoden nakup, a je bil žal pred časom. S klasično obliko avtomobila pa tudi ni izkoristil aerodinamičnih prednosti, ki jih imajo današnji velomobili. cel članek

…nadaljevanje Andrejevega potopisa Leže v Turčijo.

Ko že preneham kolesariti, mi postane slabo in z muko postavim streho ter “posteljo”. Povsem izmučen ležem v spalko in kar ne morem se ogreti. Že se mi porajajo zle misli: “kaj če naslednji dan ne bo nič bolje in bom obležal tukaj sredi neznanega gozda”. Čez čas se mi posveti, da bi bil lahko zgolj dehidriran. Ker me je zaradi hladnega vremena in vetra, cel dan rahlo zeblo, sem vodo namesto pil, samo prevažal s seboj. Na srečo sem imel pri sebi še 3 litre. Ob 18. uri precej negotov zaspim. Naslednje jutro, sem najprej kar v leže nekaj pojedel, nato pa poskusil vstati. Kljub rahli vrtoglavici in slabosti, mi je nekako uspelo stati na nogah.

Nekaj kilometrom pred Gabrovim se prično klanci. Čakal me je tudi ne pretirano strm vzpon, da sem se brez večjih naporov prebijal iz metra v meter. Po kakšni uri prispem na višino okoli 1.000m.n.v.. Tik pred vrhom, ko se že veselim najvišje točke ture in hitrega spusta, pa se ulije. Prelaz je bil visok 1.150 metrov, a kašnega razgleda zaradi poraščenosti in slabe vidljivosti ni bilo. Zaradi samo 12°C pa ni bil nič kaj prijazen niti spust. cel članek

Lansko leto sem se odpravil na pot do Turčije, s takrat še skoraj toplim Azub-ovim ležečim kolesom AZUB5. Ciljna destinacija je bila Istanbul. Pot nazaj sem načrtoval z vlakom, kar pa se ni izkazalo za najbolj zanesljiv plan. Za pot sem si vzel tri tedne časa in si natovoril v večini res zgolj nujno opremo. Med kolesarjenjem v 16. dneh, se je nabralo okoli 2.000km in vsaj toliko nepozabnih trenutkov.

Leže v Turčijo

Slovenija

V prvih trenutkih poti me je najbolj skrbelo, kako bo kolo pod težo prtljage vodljivo in predvsem koliko težje ga bo poganjati. Predvsem po klancih navzgor. A kaj hitro sem sprevidel, da so bile skrbi odveč, saj se je dalo kolo še vedno prav lepo poganjati.

Odpravim se po poteh mimo Ljubljane in naprej proti Novemu Mestu, kjer sem že prekoračil zastavljeno dnevno kilometrino – 100km dnevno. Malo pred Kostanjevico na Krki, sem zato začel iskati primeren prostor za prenočitev. Ker so že začele padati prve kaplje dežja, sem se moral podvizati in postaviti streho.

cel članek

Najmlajši član družine je kar pogost izgovor, za odpadle kolesarske izlete. A vendar obstajajo izjeme, ki se kljub naraščaju, pa četudi je ta šele nedavno privekal na svet, odpravijo celo na daljša kolesarska potovanja. Sicer pa saj vemo, kako vsem tem malčkom godi vožnja v vozičku ali avtomobilu. A ne sodi v to kategorijo tudi kolesarska prikolica?

Družina Moser je lansko poletje prekolesarila 2.470 kilometrov v vsega 55 dneh. Na svoji kolesarski pustolovščini, so prečili tudi Slovenijo in v objektiv ujeli veliko krasnih trenutkov.

family Moser

Pripis k spletnemu albumu: “Potovanje z dojenčkom je drugačno. Tudi majhni koraki omogočajo napredovanje. Potovanje je nagrada. Vsakodnevno življenje na poti. Mi smo čas.”

Travelling with a baby is different. Small steps also make you come forth. The journey is the reward. Everyday life on the road. We are the time.

cel članek

mar 19

In se je začelo; še predno je sneg sploh zapadel, je pred nami že nova sezona brevetov. Kar so za vrhunske športnike olimpijske igre, je za kolesarje randonnerje brevet Pariz Brest Pariz. A ta 1.200 kilometrska preizkušnja ni tekmovanje v običajnem smislu besede; gre za veliko več. Pustolovščino, nepozabno doživetje, preizkus sebe in kolesa, tovarištvo. Popotovanje.

Francoska beseda randonee pomeni ravno to; dolgo popotovanje! Zato se že več kot 100 let, kolesarji z vsemogočimi kolesi, podajajo na brevete; organizirane vožnje v dolžinah 200, 300, 400, 600 in 1000km, da bi se kvalificirali na prestižni Paris Brest Paris. Kraljico vseh brevetov, “mali Tour de France”, prireditev s tradicijo brez primere v kolesarskem svetu.

Na vse to so me spomnili organizatorji, ki so držali obljubo, ter mi poslali medaljo z vgraviranim časom prihoda na cilj lanskega PBPja. 69h 10min piše na njej.

Toda veliko več je zapisano v spominu. Huda vročina na startu in v prvih 140 kilometrih, prekrasen sončni zahod in družba ležečih kolesarjev. Noč polna rdečih lučk v daljavi. Ravnine in položni klanci, ki jim ni videti konca. Deževen prihod v Brest. Glasba v kavarni ob toplem čaju sredi noči. Prijaznost prostovoljcev na kontrolnih točkah. Redke a iskrene besede utrujenih kolesarjev. Izjemna hitrost zadnjih 100km pred ciljem. Intervju s Francosko nacionalno televizijo. Vožnja v družbi ameriškega kolesarja, njegove zanimive zgodbe ter končno prihod v cilj, praznovanje, veselje ter… počitek! cel članek

Ko govorimo o kolesarskem potovanju, ni bistveno kolo. Ampak to, da se giblješ dovolj počasi.

Da raziskuješ svojo državo in jo prvič dejansko vidiš.

Da storiš nekaj, kar si nisi mislil, da si zmožen storiti.

Da se odpelješ nekam, kjer še nisi bil.

Da se počasi vzpenjaš na goro… In poletiš v dolino, na drugi strani.

Da potuješ s prijatelji… In spoznavaš nove.

Da postaneš ob sadni stojnici vzdolž poti… Ali si privoščiš najboljši obrok, kar si ga kdajkoli okusil.

Da se izgubiš in tako najdeš samega sebe.

Pa vendar to še ni vse. Kljub vsemu naštetemu, gre pri kolesarskem potovanju predvsem za ljudi.

Za izmenjavo zgodb z drugimi popotniki.

Da deliš smeh z domačini.

Ker si, kot popotnik na kolesu, zmeraj nasmejan. In ljudje ne morejo mimo, brez da bi nasmeh vrnili.

Potuj s kolesom. Živi polno.

Povsem uradno je! Galu Jakiču se je strgalo…

Že ime Project X veliko obeta, ampak kaj takšnega pa nisem pričakoval. Imate to soboto čas? Potem pojdite v Planico na otvoritev FIS finala Svetovnega pokala smučarskih skokov.

Ko boste v daljavi, izpod odrivne ploščadi letalnice, zagledali premikajočo se zastavo, kako drvi v dolino proti vam… No ta, ki bo nosil to zastavo… Ta, bo Gal Jakič v sedeči smučki. Drveč na smučki, najhitreje v svojem življenju.

Planica Velikanka

Naklon na vrhu izletnega dela Velikanke je 78%. Zgolj za primerjavo, črna proga Davča na smučišču Cerkno ima naklon 30,2%, rdeča proga Brdo pa 22,2%. Modre proge se gibljejo pod 20%… Da si boste lažje predstavljali kaj pomeni gornja cifra. In zakaj sem izbral takšen uvod ;)

Gal, vso srečo in da varno pridrviš v dolino! cel članek

… pa tudi za tiste, ki razmišljate, da bi ležali. Na biciklu seveda! Kak ste pa mislili?

Pa menda ja ne, da v postli?! Če je zunaj tako lepo vreme!

No ja, potem je bilo treba še iz 340 na 370 metrov pridet… Vmes me je tak krč zagrabil v obe stegenski mišici, da niti pod razno nisem mogel stegnit noge. To pa zato, ker sem hotel utrujen na moč prilezti domov. No go, butelj, so ti povedali da ne gre. Ampak ne, naš mora probat. Pol sem pa lahko šel peš gor… Kot una stara mama iz njive…

“Kaj te zdaj to je?!” se mogoče kdo sprašuje… Brez skrbi, niste se znašli na spletnem portalu Kmečki Glas. Za kmetijske nasvete tukaj nismo strokovnjaki ;) Citat zgoraj je izsek iz spletnega bloga novopečenega člana naše družine Ležečkovih. Njegov ležalnik je prišel iz Nizozemske, nizek dirkalnik Nazca Fuego.

Nizozemci pravijo, da je Nazca Fuego dober touring bicikel. Zame to pomeni, da se lahko pelješ po makadamu, pa po asfaltu, pa mogoče tudi po slabem makadamu, pa po… A dej dej… Ni variante peljat se po slabem makadamu. Vsaj ne po tistem, čemur mi pravimo slab makadam :) Po dobrem še nekako gre, ampak po slabem… No ja, pelješ se že, ampak bi bil peš najbrž hitrejši…

En zapis je bolj zabaven kot drugi. Same čisto realne izkušnje brez vsake cenzure! Nič kar je napisanega ne bi moglo biti bolj res, pa naj bo v ponos ali “sramoto” ležečkotov. Tako pač je in ravno v tem tiči ves čar teh naših čudes. In kako je bilo prvič, ko se je Miha spravil na Fuegota? cel članek

Športno društvo Ad-venture.si vabi na 2. Dobrodelno kolesarjenje po občini Trebnje.

dobrodelno kolesarjenje v Trebnjem

V soboto, 31. marca med 7. in 19. uro bomo kolesarili na 24 kilometrski progi, ki vodi po mirnih podeželjskih cestah. Trasa je razgibana a ne vsebuje zahtevnih vzponov. Prostovoljni prispevki kolesarjev bodo namenjeni socialno šibkejšim prebivalcem občine.

Na startno/ciljnem prostoru bo poskrbljeno za okrepčila kolesarjev, v gostišču Opara pa bo na ta dan tudi posebna ponudba kolesarskih malic.

Lansko leto smo na ta način zbrali sredstva za nakup dveh invalidskih koles na ročni pogon, prireditve pa se je udeležilo veliko ležečih kolesarjev. Tradicija neuradnega ležečega in handbike srečanja se torej nadaljuje in upam, da se srečamo v čim večjem številu!

Več informacij o kolesarskem druženju na spletni strani organizatorja.

O Denise Lanier sem že pisal. Redno spremljam njen spletni dnevnik in tokrat so z njo posneli televizijski intervju. Vredno ogleda za vse, ki ste prepričani, da zaradi svojih – takšnih ali drugačnih težav, ne morete uresničiti lastnih sanj.

Zamislite si, da ste si zadali nekega dne preteči maraton, pa vam usoda prekriža pot in zaradi bolezni ne morete niti prav hoditi? Kaj boste storili? Kako boste pretekli maraton?

Denise je profesorica jezikoslovja na fakulteti Broward College.
Denise trenutno ustvarja svojo knjigo.
Kot prva v zgodovini New Yorškega maratona, je na cilj prišla s triciklom.
Denise ima multiplo sklerozo.