2.dan: Taynuilt – Lochbuie (Isle of Mull) (40km)

Ravno ko pospraviva tabor, prične deževati. Kljub temu odrineva, saj želiva ujeti trajekt za otok Mull.

Cesta do Obana je prijetno razgibana. Edini cestni udeleženci pa ovce! Kmalu se vkrcava na trajekt Oban-Craignure, kolesarjev ne primanjkuje! Na Mullu so vse ceste zelo ozke. Večinoma gre za enopasovnice z izogibališči.

Vozniki so temu primerno oprezni in včasih tudi po nekaj minut čakajo kolesarja, da se srečata! Vseeno sva kar vesela, ko zavijeva na resnično samotno cesto proti odmaknjeni vasici Lochbuie. Obetava si lepe razglede in redke turiste. Nisva razočarana.

Seveda pa mala odmaknjena vasica nima trgovine in edino kar lahko kupiva so domača račja jajca! Rečeno storjeno, pripraviva si odličen obrok.

Odločitev, da danes poti ne nadaljujeva je povsem na mestu, raje raziskujeva okolico, peščene plaže in nekakšen prazgodovinski krog iz kamnov.

Ob obali je lepa travnata ravnica, kjer je urejeno brezplačno kampiranje. Lučaj stran teče bistra reka s tolmunom – odlična kopalnica! Edino kar naju muči, so drobne muhe – “Midges”, ki upravičijo svoj sloves. Resnično so nadležne in kljub najinemu močnemu spreju še vedno ne dajo miru. Poskusiva jih pregnati s kurjenjem ognja, pa tudi ne pomaga. Edina rešitev-pobeg v šotor, pa kljub temu, da je ura komaj 7 zvečer. S tekanjem v krogih jih želiva nekako ukaniti, nato pa hitro “na varno”! Čez nekaj časa ugotoviva, da so te mušice tako majhne, da jih mrežica šotora ne zadrži in kmalu je v šotoru vse črno teh obiskovalcev. Zavijeva se v spalne vreče in poslušava naliv, ki divja zunaj. V šotoru pa nas je vedno več :/ Iz neke spletne strani o nadležnih insektih te vrste: “We’re not just talking about a few midges here. We’re talking about swarms of the little critters. It’s actually only the female midge that bites, but that’s little consolation when the air around you is thick with them!”