Večer, ki s prelepim sončnim zahodom in jasnim nebom obeta lepo vreme, je povsem brez pomena. Prebudimo se v vetrovno in deževno jutro. Dež tu “pada” vodoravno… Tako še nekaj časa ostaneva pri Chapplovih, da se vreme malce izboljša.
Z veliko hvaležnostjo v srcih se posloviva od prijazne družine in nadaljujeva po samotni cesti proti mestu Salen, kjer se dobiva s kolegom Garethom iz Walesa. Na poti drugič zajtrkujeva v muzeju “Living House”, kjer srečava angleškega potovalnega kolesarja, ki ga kasneje še nekajkrat vidim.
Z Garethom poiščemo primeren kraj za šotorjenje – nekakšno leseno utico, ki jo verjetno uporabljajo taborniki-, nato pa z avtom malce raziskujemo okolice, med drugim ruševine gradu Tarbot (op.p. “Suha zemlja”), do katerega vodi pot le v času oseke.
Večer zaključimo ob Guinnesu in pogovorih o vsem mogočem.
