Ne, ne govorim o potepanju z Robertom, ampak o prireditvi Zavoda za šport, turizem in prosti čas Sežana. Organizacija na vrhuncu, vreme super, proga pa ravno pravšnja za sproščeno kolesarjenje. Skratka enkratno!
Na koncu se je Jota s Kraško klobaso tako prilegla, da sem skoraj pozabil narediti fotografijo 
Nekako sem dobil občutek, da so imeli nekateri kolesarji pomisleke glede moje sposobnosti prevoziti to progo s triciklom (vsaj v nekem solidnem času), ampak lahko rečem, da se je Kettwiesel super obnesel, sploh s Schlumpf MountainDrive menjalnikom.
Kaj se mi je najbolj vtisnilo v spomin? Smeh stare gospe v Pliskovici, ko me je zagledala. Sprva je bilo na njenem obrazu zgolj začudenje, ko pa je ugotovila zakaj se gre, pa se ni mogla več kontrolirati in se je začela na ves glas smejati. Zraven nje pa še dve drugi vaščanki.
Vsakič znova me preseneča, koliko smeha prinesejo ležeča kolesa med ljudi.
Pa še skrivnostno darilo, ki so ga omenjali:
Slasten lipov med s Kraškim poreklom.
