V mesecu septembru sta izšla kar dva moja članka minulega aktivnega poletja in sicer v reviji Paraplegik o kolesarskem podvigu z ročnimi kolesi na mali Franji:
Z ročnim kolesom na mali maraton Franja (stran 38)
- S članom Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine Edom Ješetom sva 12. junija kot prva ročna kolesarja uspešno kolesarila na malem maratonu Franja. »Na 97 km dolgi progi, z enim daljšim vzponom na 700 m nadmorske višine, nama je uspelo obdržati povprečje čez 20 km/h. Bolj natančno 21,7 km/h, kar je oba presenetilo, pa verjetno tudi marsikaterega drugega kolesarja, ki sva ga prehitela na poti… Pri najinem ročnem podvigu nama je z »rezanjem« zraka pomagal Edov sin Matej.
in v reviji Športnik, utrinki iz našega drugega srečanja ročnih kolesarjev:
Že drugo leto so se v Prekmurju vrtele roke (stran 32)
- Tam, kjer so doma pristni ljudje, v naravi, ki se zdi z vsakim obiskom še lepša – v Prekmurju, smo preživeli vikend na drugem srečanju ročnih kolesarjev, kjer so se vrtele roke.
Ja, marsikaj zanimivega se je zgodilo letos. Spomladi prvo srečanje ročnih kolesarjev v Avstriji, potem mala Franja z ročnim kolesom v družbi Edota in sina Mateja, Aleksej Dolinšek kot prvi in edini ležeči kolesar na Dirki Okrog Slovenije, drugo srečanje ročnih kolesarjev v Sloveniji in 5. srečanje ležečih kolesarjev pred 14 dnevi. Za nami je res krasno poletje in ti lepi jesenski dnevi še kar kličejo po kolesu!
