Ležeči kolesarji še vedno veljamo za redkost. Bo že držalo, saj kljub temu, da kar dosti kolesarim le redko srečam kakega “stanovskega” kolega. Pa vendar se v zadnjem času to vse pogosteje dogaja. Zgolj sreča ali naše število le počasi a vztrajno narašča?
Eden izmed ležečih kolesarjev, ki ga lahko redno srečujete v okolici Ljubljane je tudi Sandi. In tudi on je v tej sezoni prestopil v svet visokih ležečkotov oziroma “high-racerjev”, kot jih imenujejo v tujini. Nazadnje sva se srečala na vzponu na Rakitno, ko je na svojem Gauchu preizkušal nove zobnike na gonilki, ki mu omogočajo lažje premagovanje klancev. Ni kaj, očitno je Rakitna priljubljena tudi med ležečimi kolesarji!
S Sandijem sva tako skupaj zaključila kolesarski trening še s krogom po ljubljanskem barju, kjer z ležečim kolesom zares “letiš” in brez pretiranega napora dosegaš hitrost med 35 in 40km/h. Seveda imajo pri tem veliko zaslugo tudi velika 700c kolesa visokih dirkalnikov, kar prinaša manjši kotalni upor ter udobnejšo vožnjo. Res zanimivo bi bilo takšno kolo primerjati z običajnim cestnim kolesom, recimo pri vožnji na čas. Morda pa nas tak dogodek še čaka? 
Se vidimo na cesti!
