Že več let je Damjan Zabovnik eden vodilnih dizajnerjev med navdušenci za vozila, gnana s človeško močjo. Vozilo Eivie I, s katerim je leta 2003 prvič postavil evropski rekord na 200 metrov z letečim startom: 109,8 km/h, je zdaj v Tehniškem muzeju Slovenije, Bistra.

Eivie II ga je povzdignila do dveh svetovnih rekordov; 87,1 kilometra v eni uri (2009), ter nižinski svetovni rekord 200 m z letečim startom, 107,2 km/h (2009), ki stoji še danes. Z vozilom Eivie III se je do sedaj najbolj približal svetovnemu višinskemu rekordu, ki ga rušijo vsako leto v Battle Mountain, Nevada. Letečih 200 metrov je tam prevozil s povprečno hitrostjo 124,2 km/h (2010).

Leta 2011 je Francesco Russo postavil nov svetovni rekord na 1 uro: 91,6 km. Vozilo Eiviestretto je bilo rahlo prilagojen dizajn Eivie III, ki sta ga skupaj oblikovala in izdelala. Lansko leto je nastalo novo kolo Eivie IV. Že po nekaj mesecih po nastanku se je Damjan udeležil omenjenega WHPSC (World Human Powered Speed Challenge) v Nevadi. Na žalost je bila na kolesu takrat še kopica tehničnih težav, predvsem motnje v stabilnosti, zato se z rezultatom ni mogel ponašati.

Damjan_Zabovnik_Eivie_01

Že takoj po dogodku v Battle Mountain, lansko jesen pa je dognal, kako težave odpraviti in kmalu je lahko na kratki stezi letališča Slovenj Gradec brzel s hitrostjo 82 km/h. Spomladi in poleti je večkrat obiskal Dekra Test Oval v Nemčiji, kjer so lahko zaradi neomejenega zaleta hitrosti še večje. Skoraj je uspel postaviti nov eno-urni svetovni rekord, ko je 24 minut vztrajal in delal kroge s povprečno hitrostjo tudi nad 94 km/h. cel članek

ICE Vtx je krasen ležeč dirkalnik na treh kolesih. Tako na pogled kot za vožnjo. Pravo cestno kolo s težo zgolj 13,38kg! Je izredno tog in hiter dirkalnik, kar bo najbolje vedel Joško Varga, ki je z njim prekolesaril že kar nekaj kilometrov s povprečnimi hitrosti krepko nad 30km/h. In to ne po ravnem ;)

Recumbent Journal je na svojem Facebook profilu objavil cel album fotografij tega lepotca. Bi ga želeli preizkusiti? Oglasite se v Bistrici ob Dravi!

Minuli vikend je bil kar naporen. V soboto sem imel predstavitev lezikoles v kraju Judendorf severno od Gradca, v nedeljo pa sem jo z Gregorjem mahnil na sever Nemčije v Germersheim na sejem posebnih koles SPEZI2014. Vremenska napoved za oba dogodka je bila precej kisla, a smo na srečo ostali suhi. Vreme nam je lezikolesarjem prizaneslo ;)

velomobil za vožnjo v službo

Že pred odprtjem sejma sem se zaljubil v “commuting” velomobil Gerharda Brauna. Na sejem je pripeljal prototip, ki pa žal ni bil na razpolago za testne vožnje. Gre za polno vzmeten tricikel brez alu ogrodja, ki v tej trenutni beta izvedbi tehta 32kg. Predvsem me je zanimalo dvoje: stabilnost in obnašanje prednjega vzmetenja v zavojih ter problematika prednje vetrobranske površine. Vsekakor je to najlepši “commuting” velomobil, kar sem jih do sedaj videl in Gerhard pravi, da bi na Speziju 2015 že moral biti dobavljiv.

cel članek

Izgleda kot originalen Mochetov Velocar, ki je bil prvotno štirikolesnik… V filmu so ga poimenovali “kolesarska zofa“. Nekaj povsem novega za utrujenega poslovneža.

Še en videoposnetek iz arhiva British Pathé (tokrat leto 1934), ki sprva predstavi trenažer za kolesarjenje doma na klasičnem kolesu in pol minute kasneje spregovori o aerodinamični prednosti ležečega kolesa: cel članek

Spezialradmesse SPEZI2014 bo letos na sporedu 26. in 27. aprila. Kot zmeraj torej; zadnji vikend aprila v mestecu Germersheim.

In kaj novega nam prinaša letošnji dogodek? Zagotovo kar nekaj novosti in manjših nadgradenj že poznanih razstavljalcev. Bi pa izpostavil dva novinca:

  • Maynoothbike ter
  • Drymer

O triciklu Drymer sem sicer pisal že pred leti, a izumiteljem nikoli ni uspelo spaviti prototipa v proizvodnjo. Zdaj pa se je očitno le nekaj premaknilo in Drymer je kot kaže zaživel. Gre za nagibni tricikel s precej visokim sediščem, katerega primarni namen je “commuting” – vožnja v urbanem okolju po opravkih in v službo. Nadomeščanje avtomobila torej.

Na spletni strani ponujajo tri modele in cena osnovnega znaša cca 5.800€. Zanimivo jih bo videti v živo in upam na možnost testne vožnje. Predvsem me zanima princip nagibnega mehanizma…

Druga novost letošnjega sejma SPEZI pa prihaja iz Irske, čeprav je njen izumitelj – Christoph Lenz, po rodu Nemec. Christoph bo na sejmu predstavil pol ležeče kolo Maynoothbike. A posebnost tega kolesa ni njegove geometrija, temveč pogonski sistem. MaynoothBike namreč nima gonilk v klasičnem pomenu besede, ampak linearni pogon. cel članek

Danes je iz Nizozemske prispelo prvo ležeče kolo v letu 2014. Nazca Paseo bo jutri dobil novega lastnika, ki je že precej neučakan, da bo končno lahko sedel na svojo novo pridobitev.

Nazca Paseo - potovalno ležeče kolo

Henk iz podjetja Nazca, model Paseo opisuje kot “top-touring” kolo. Ležeče kolo namenjeno daljšim kolesarskim potepom in ne za doseganje najvišjih povprečnih hitrosti. Je najudobnejša Nazca v srednje visokem razredu. Odlična rešitev tudi za vse z nekoliko krajšimi nogami (primeren za kolesarje od 160 – 190cm). Po mojem osebnem prepričanju tudi dobra izbira za dekleta. Ko se vsedeš na kolo, je kot bi se namestil v nadvse udobno zofo.

cel članek

V tem petem delu sem si vzel malo več časa za podrobnosti. Bilo je precej hribovito in zato ne gre tako hitro. Ampak to še ne pomeni, da se nič ne dogaja. Prav nasprotno! Če še niste prebrali drugih delov potepanja, bo najbolje začeti pri prvem.

Iz obmorskega mesteca Methoni sem se podal proti goratemu predelu Grčije. Pot me je vodila skozi vasice in manjša mesta. Ponekod nisem srečal prav nikogar. Prav neprijeten je občutek, ko kolesariš skozi mesto in nikjer žive duše. Kot bi bilo vse zapuščeno – izumrlo…

Prvo takšnih mest je bil Palamas. V mesto vodi celo štiripasovnica, pa nikjer nisem srečal nikogar. Namenil sem se proti centru. Zmeraj namreč grem skozi “peš cono”. A vse ulice na poti so bile prazne. Povsod popolna tišina. Na osrednjem trgu je bilo več bifejev, a vsi stoli so samevali. Kot v mestu duhov. Razgledal sem se naokoli in zagledal štiri domačine v enem izmed bifejev. Povabili so me na ledeno kavo.

Ledena kava je v Grčiji nadvse priljubljena. Lahko bi jo brezplačno pil vsak dan vsaj ene štiri krat. Kadarkoli sem se peljal mimo kakšnega bifeja, ki ni bil povsem prazen, se je kdo zadrl za mano, naj pridem na ledeno kavo. cel članek

Zame eden nepogrešljivih dodatkov na ležečem triciklu je zagotovo stranska kolesarska torba. ICE nosilec za takšno torbo ponuja že leta, Azub jo je pa ravnokar dodal med ponujeno dodatno opremo.

posebna ponudba - akcija - akcijska cena

Azub vam kombinacijo alu nosilca in Ortlieb Ultimate 6M vodotesne torbe, do konca leta 2013 ponuja za 119€, jaz pa to ponudbo nadgrajujem s 50% popustom za omenjeno kombinacijo, ob nakupu kateregakoli tricikla Azub. Ponudba velja do konca leta 2013.

Pa ste mislili, da bolj udobno sploh ne gre kolesariti? ;) cel članek

Žal, bodo tako kot vsako leto, letošnje cene za ležeča kolesa zopet višje od lanskih. Ravno danes sem prejel obvestilo tudi iz Nazce, pred časom že iz ICE-a, ki bosta cene posodobila s prvim februarjem. In medtem, ko so nekateri (Hase in Hpvelotechnik) že objavili nove cenike s 1.1.2013, pa bo Azub že tradicionalno posodobil cene na sejmu SPEZI.

Če torej razmišljate o Nazci ali ICE-u, se res splača pohiteti! Dodatno pa vam za naročila do 1.3.2013 podarjam še 5% zimskega popusta. Tako boste do kolesa prišli do kar 10 odstotkov ceneje! Za več informacij me lahko pokličete na (040) 428 540 ali mi pišete preko kontaktnega formularja.

Azub5 ASS

Zaradi posodobitve voznega parka pa sem se odločil prodati tudi malo voženo testno kolo Azub 5 z opremo Deore (v črni barvi). Z 406mm (20″) kolesom spredaj in 559mm (26″) zadaj, je najbolj razširjena geometrija v ležečem svetu in odlična izbira za novince v ležečem svetu ali kot ležeče kolo za vsakodnevno rabo.

Zakaj ne bi pričeli nove kolesarske sezone bolj udobno in brez neprijetnih bolečin? ;)

Jernej Sluga mi je prvič pisal Septembra 2011. Predstavil se je kot avtor spletne strani združenja za cerebro vaskularno bolezen ter kot odgovoren za sekcijo šport in žur.

Leta 1998 me je zadela možganska kap. Po štirih tednih so me prepeljali na Inštitut za Rehabilitacijo invalidov. Zdravniki so naredili, kar je bilo v njihovih močeh, a nisem mogel niti na invalidski voziček. Po številnih terapijah na inštitutu pa sem bil že jeseni sposoben za samostojno življenje. V želji, da bi bilo čimprej vse po starem, sem veliko hodil po mestu in okoliških sprehajalnih poteh.

Naslednjič sva se slišala aprila letos saj se je le odločil preizkusiti ležeč tricikel, čeprav ni bil najbolj prepričan v njegovo ustreznost. In da ne pišem zmeraj zgolj življenskih zgodb tujcev, sem ga prosil za predstavitev njegove.

Zaradi vseh aktivnosti in obveznosti mi ni bilo dolgčas, dnevi so hitro minevali, a sem kljub vsemu čutil nekakšno praznino. Hoje sem se naveličal in želel sem si nazaj vsaj en košček svojega pravega življenja – pomislil sem na kolo.

Jernej Sluga s kolegi na prilagojenih kolesih cel članek