Ta konec tedna bo na Češkem že trinajsto srečanje ležečih kolesarjev zapovrstjo. Dobimo se nedaleč od lanske lokacije in sicer v bližini mesta Brno, v kraju Nemojany (Vyškov).

lehokolo sraz

Srečanje se prične že v četrtek zjutraj, ko bo na sporedu najbolj hribovita kolesarska tura z dolžino 50km in cca 960 višinskimi metri. Za slovenske razmere torej nič posebnega ;) V petek je na sporedu “dirka” in pa večerni potep do bližnjega mesta Vyškov. V soboto pa jo mahnemo na jug in pekolesarili bomo najdaljšo razdaljo srečanja, 84km. Prijetno sproščujoče kolesarsko srečanje torej. Vremenska napoved je po čudežu lepa, kar je v tem poletju že skoraj neverjetno…

Vabljeni vsi ležeči kolesarji! Vsekakor je to srečanje edinstvena priložnost spoznati celo množico zanesenjakov na takšnih in drugačnih Ležečkotih. Kupljenih in doma narejenih. Toliko na kupu nas je že res težko najti. Pa tudi daleč ni…

Imamo pa sicer dva tedna za tem tudi srečanje v Sloveniji, ki bo tokrat potekalo v Pliskovici. Glede na vreme te dni, ni ravno nekega “navala” prijav, ampak definitivno računam na lepo jesensko vreme. Vabljeni ne ležeče potepanje po Krasu!

V zadnjih letih sem imel kar nekaj strank, ki so ležeč tricikel kupile zaradi zdravstvenih težav ali gibalnih ovir. Pa naj bo to zaradi Multiple Skleroze, po kapi, težav s prostato, tetrapareze, hemiplegije, težav z ravnotežjem, epilepsije, cerebralne paralize,… Ni torej edini razlog iskanje udobja in želja po kolesarski potovanjih. A ležeča kolesa slednje omogočajo kljub zdravstvenim težavam. Najpomembnejša pridobitev pa je zagotovo samostojnost gibanja.

HPVelotechnik Scorpion

Nekako najbolje se je prodajal ICE Adventure HD s podpornimi ročkami, imata pa tudi Hase in Azub precej prilagoditev za reha tržišče: dvig sedeža, potisne zavorne ročice, ročaj za pomoč pri vstajanju, enoročno zaviranje, pomožni električni pogon, posebna pedala,… Na letošnjem Eurobike-u pa bo zagotovo izstopal HPvelotechnik s svojo linijo PLUS triciklov za odrasle. Do sedaj je to področje najbolj celovito pokrival Hase, ki je bil več ali manj edini ponudnik prilagojenih reha pedal, nosilca bergel, naslonjala za roko,…

cel članek

Po dolgih pripravah sem se 17.8.2014 odpravil na pot. Na 13 dnevno pot okoli Slovenije, s kolesom na sončne celice. Gre za moj domač projekt, kjer sem ležečemu trikolesu dodal električni pogon ter solarni modul. Predelave sem se lotil v začetku 2013. Poleti 2013 sem opravil prve kilometre ter se nad kolesom tako navdušil, da sem sklenil, da se poleti 2014 odpravim okoli Slovenije.

goingsolar_01

Če se vrnemo nekaj tednov pred odpravo, ko so bile priprave v polnem teku. Najprej sem opremil solarno kolo s kovčki, preveril vse vijake, zamenjal pnevmatike, dodal zastavico za boljšo vidljivost in namazal verigo. Pri verigi sem bil kar temeljit, saj sem zdaj že drugi dan na poti in sem še vedno ves črn po nogah ;) cel članek

Moje letošnje kolesarsko potovanje je bilo prvič družinsko obarvano. Na poti na Češko sta se mi namreč pridružili Mirka in njena hčerka Lara. Za naš prvi daljši kolesarski potep sem izbral preprost teren preko Madžarske ter Slovaške. Naš cilj je bil manjše mestece Světlá Nad Sázavou, cca. 100km severno od Brna, kjer živi Larina babica. Vsega skupaj 704km od Maribora.

Želel sem se jima predstaviti svoj način kolesarskega potovanja: manj prometne ceste, spanje v šotoru, lastna priprava obrokov z gorilnikom,… Skratka bolj po potepuško.

001

Trening? Ga skorajda ni bilo. Ko sva se z Mirko odločila, da gremo k njeni mami na Češko s kolesi, sva sicer računala na obilo predhodnih kratkih kolesarskih izletov, a so se dnevi kar obračali in naenkrat je bil tu dan odhoda, mi pa skoraj nič kilometrov v nogah.

Ampak kot jaz zmeraj ponavljam, za kolesarsko potovanje ne potrebuješ veliko kondicije. Sam se nisem preveč obremenjeval kako nam bo šlo, Mirka pa tako ni vedela, kaj točno nas čaka. Lara je imela v mislih zgolj eno: videla bom babico. Njen edini cilj je bil priti čim prej do babice. In zahvaljujoč ravno njej, smo ga res vsak dan šibali naprej. Se je nekaj krat zgodilo, da bi celo želela preskočiti postanek. Da ne omenjam ogledov mest…

beg pred dezjem

Glede na slabo vreme v Sloveniji smo imeli na poti izjemno srečo. Saj smo zmeraj ostali suhi, čeprav smo v daljavi pogosto opazovali črno nebo in močne padavine. Nekaj krat smo jo res za las odnesli, čeprav sta si punci na trenutke celo želeli, da bi nas malce zalilo. Še posebej bi osvežitev prav prišla med kakšnim daljšim vzponom.

002

Prvih nekaj dni smo kolesarili zgolj po ravnini z nekaj izjemami in punci sta se strinjali z mano, da zna biti kolesarjenje čez obsežno ravnino dolgočasno in tako smo si že vsi želeli videti hribe. Lara si je ravnino popestrila s plezanjem na bale iz slame. No, ko smo bili v hribih, pa – kot sem že vajen – se nam je občasno stožilo po ravnini. Ampak kljub temu zmaga razgiban teren. Na enem izmed vzponov smo naleteli tudi na makedam in tako smo del našega najvišjega klanca prepešačili. Za nagrado smo dobili najdaljši asvaltiran spust na poti. Osvežujoče skozi gozd v dolino! cel članek

Minuli vikend je bil kar naporen. V soboto sem imel predstavitev lezikoles v kraju Judendorf severno od Gradca, v nedeljo pa sem jo z Gregorjem mahnil na sever Nemčije v Germersheim na sejem posebnih koles SPEZI2014. Vremenska napoved za oba dogodka je bila precej kisla, a smo na srečo ostali suhi. Vreme nam je lezikolesarjem prizaneslo ;)

velomobil za vožnjo v službo

Že pred odprtjem sejma sem se zaljubil v “commuting” velomobil Gerharda Brauna. Na sejem je pripeljal prototip, ki pa žal ni bil na razpolago za testne vožnje. Gre za polno vzmeten tricikel brez alu ogrodja, ki v tej trenutni beta izvedbi tehta 32kg. Predvsem me je zanimalo dvoje: stabilnost in obnašanje prednjega vzmetenja v zavojih ter problematika prednje vetrobranske površine. Vsekakor je to najlepši “commuting” velomobil, kar sem jih do sedaj videl in Gerhard pravi, da bi na Speziju 2015 že moral biti dobavljiv.

cel članek

Izgleda kot originalen Mochetov Velocar, ki je bil prvotno štirikolesnik… V filmu so ga poimenovali “kolesarska zofa“. Nekaj povsem novega za utrujenega poslovneža.

Še en videoposnetek iz arhiva British Pathé (tokrat leto 1934), ki sprva predstavi trenažer za kolesarjenje doma na klasičnem kolesu in pol minute kasneje spregovori o aerodinamični prednosti ležečega kolesa: cel članek

Ko besede niti niso potrebne… Brave Lemming je pripravil nekaj krasnih video posnetkov iz svoje kolesarske poti. Izpostavil bi tega skozi Uzbekistan, kjer je kolesaril v družbi ležečega kolesarja Jacquesa. Jack je na kolesu Nazca Pioneer prekolesaril vse od Pariza do Honkonga.

Spodnji video posnetek je nastal po večmesečni zamudi in popotnik je v opravičilo zapisal: “Verjetno ste opazili, da strani nisem posodobil že več mesecev. Pogosto sem pomislil, da bi bilo lepo napisati nekaj o pripetljajih na poti, a preprosto nisem našel časa za to. Ne, da nisem imel časa. Še zdaleč ne. Ure in ure sem prebil leže v travi in opazoval pokrajino ali zvezde, govoril z ljudmi, ki sem jih srečal na poti,… Lahko bi rekli, da uživam v potovanju brez kakšrnihkoli obveznosti. Brez razmišljanja, da čas beži. Preprosto uživam v trenutku…”

cel članek

Če še niste brali mojega potopisa, bo najbolje začeti s prvim delom kolesarskega potepanja v Grčijo. Mogoče vas pa prime, da se tudi sami podate na kolesarski dopust ;)

Naslednjo noč sem v vasici Agios Dimitrios prespal v avtobusni postaji, ki je bila ravno prav velika, da sem spravil vanjo sebe in kolo s prikolico. Jezero ob tej vasici, v kateri stalno živi zgolj deset domačinov, je namenjeno pitni vodi za Atene cca 250km daleč.

Na zadnjem večjem vzponu sem srečal gospoda, ki me je prosil, če se lahko poskusi peljati s triciklom. Spremljal ga je njegov delavski kolega, ki je samo tiho opazoval in snemal s telefonom. Nakar se dol po klancu pripelje JCB z veliko žlico spredaj. Zagledal sem ga a sem bil vseeno bolj pozoren na mojo trenutno družbo.

prenočitev v avtobusni postaji

Takoj za tem nekaj močno zaropota. Šofer JCB-ja je spustil prednjo vilico, da so kar iskre letele. V kabini zagledam možakarja, ki se zvija in skače po sedežu. Dobil je takšen napad smeha, da je moral ustaviti na najhitrejši možen način, ker bi se skoraj zvrnil čez sedež.

Ko je stopil iz tedaj že mirujočega stroja, pa toliko, da de se ni valjal po tleh. Vsi smo se mu pridružili v krohotu. Očitno je bilo, da se poznajo.

Žal sem na fotoaparat pomislil šele, ko je bil najhujši izbruh smeha že mimo. Šofer JCB-ja je namreč prejel telefonski klic… Videoposnetek spodaj je tako le zaključek našega srečanja. cel članek