Intervju z avtorjem velomobila Pterovelo – letečega kolesa. Predvsem mi je zanimiva izvedba strehe, ki se dvigne nad zadnji del vozila in se lahko vozi tudi v odprtem stanju.
Arhiv po ključni besedi: lezikolo
Podjetju Hase Bikes je v lanskem letu uspelo prepričati nemško nacionalno združenje zdravstvenih zavarovalnic, da njihov tricikel Trix uvrstijo na seznam medicinskih pripomočkov. V primerjavi s klasičnimi reha tricikli, ki jih lahko vozijo otroci s posebnimi potrebami, je Trix namreč neprimerno bolj stabilen, izredno vodljiv in okreten, varen ter hkrati enostaven za uporabo.
In z obilico dodatne opreme ga je možno prilagoditi različnim stopnjam gibalne oviranosti: enoročno upravljanje, opornice za meča, varnostni pas, različna dolžina gonilk, nihajna gonilka, naslon za roke,…
Veselje na kolesih
So trenutki ko se zavemo kaj v življenju resnično šteje, kaj dejansko pomeni “biti srečen”. In ti trenutki imajo dolgotrajen učinek. Predstavniki podjetja Hase smo jih občutili na ekskurziji s kolesarskih klubom iz šole Kaywald z otroci s posebnimi potrebami.
Denise Lanier je zopet presegla samo sebe in je lahko za vzgled tudi zdravim. Kot redni bralci tega portala že veste, živi Denise z Multiplo Sklerozo, ki ji ne prizanaša. Ampak kot pravi sama v enem izmed člankov: Breaking Mountains into Bite-size Pieces, lahko z majhnimi koraki res dosežemo veliko.
Drugega februarja se je prvič zapeljala z novim, polno vzmetenim triciklom ICE Sprint FSX in v zgolj 53. dneh ji je uspelo nabrati več kot 1.600 kolesarskih kilometrov. Zaradi polnega vzmetenja so se prej zanjo že dolge ture (30-50km) zdaj spremenile v kratke potepe. Nove razdalje so zdaj namreč kar podvojene. K nabranim kilometrom je veliko pripomogla tudi izjemna družba zagretih kolesarjev, s katerimi se zelo radi ustavijo na svežih sadnih pitah. Mljask! 
Na klasičnem kolesu se vam lahko to kaj hitro zgodi, saj v naravnem položaju glave gledate proti tlom. Da pa ne bi bilo potrebno dvigovati glave in utrujati vratnih mišic, se preprosto vsedite na ležeč tricikel in odprl se vam bo panoramski razgled. Hkrati vam ne bo potrebno loviti ravnotežja in si boste tudi navkreber lahko vzeli čas opazovati čudovito pokrajino okoli vas. Ne smemo pa seveda pozabiti na vse ostale prednosti ležečih koles: brez boleče zadnjice, križa, ramen, vratu, drevenečih dlani,…
V Bistrici ob Dravi (pri Mariboru) imate unikatno priložnost poskusiti kar 5 ležečih triciklov! Lahko boste preizkusili delta in tadpole geometrijo ter se tako prepričali katera vam je bliže. Ubčutili boste lahko razliko med nevzmetenim, delno in polno vzmetenim triciklom ter se zapeljali z najlažjim serijsko proizvedenim triciklom na svetu, ki tehta zgolj 13kg.
Malric je na svojem blogu predstavil drug prototip ležečega dirkalnika TD (Traction Directe) Prototype #2, ki ga bo moč videvati na številnih AFB dirkah in dogodkih. Gre za MBB (moving bottom bracket) geometrijo. Povedano po naše, kolo z gibljivo gonilko, ki vas verjetno spomni na kolesa Cruzbike.
Verjetno se boste strinjali, da tole novo Zockra karbonsko lezikolo resnično izgleda kot dirkalnik! Prav vesoljsko, pa še barva je ta prava!
Strupeno!!! I want one!
Žal, bodo tako kot vsako leto, letošnje cene za ležeča kolesa zopet višje od lanskih. Ravno danes sem prejel obvestilo tudi iz Nazce, pred časom že iz ICE-a, ki bosta cene posodobila s prvim februarjem. In medtem, ko so nekateri (Hase in Hpvelotechnik) že objavili nove cenike s 1.1.2013, pa bo Azub že tradicionalno posodobil cene na sejmu SPEZI.
Če torej razmišljate o Nazci ali ICE-u, se res splača pohiteti! Dodatno pa vam za naročila do 1.3.2013 podarjam še 5% zimskega popusta. Tako boste do kolesa prišli do kar 10 odstotkov ceneje! Za več informacij me lahko pokličete na (040) 428 540 ali mi pišete preko kontaktnega formularja.
Zaradi posodobitve voznega parka pa sem se odločil prodati tudi malo voženo testno kolo Azub 5 z opremo Deore (v črni barvi). Z 406mm (20″) kolesom spredaj in 559mm (26″) zadaj, je najbolj razširjena geometrija v ležečem svetu in odlična izbira za novince v ležečem svetu ali kot ležeče kolo za vsakodnevno rabo.
Zakaj ne bi pričeli nove kolesarske sezone bolj udobno in brez neprijetnih bolečin?
Rečeno nama je bilo, da nikoli ne bova prekolesarila tega prelaza. Najin vodič, Samdrup je zgolj zmajal z glavo in dejal: “Kako lahko dva invalida premagata 117 serpentin na višini 5.200m?”
Stavil sem 20 Yuanov, da nama bo uspelo, ampak sem bil kljub temu precej zaskrbljen. In zgodbe o mladih kolesarjih, ki so obupali na polovici vzpona, niso nič pripomogle k najini samozavesti. Prelaz Pang La bo vsekakor najtežji del najine poti. Kar streslo me je bo misli, da se bova na njem preizkusila jutri navsezgodaj.
V vlogi za vizo sva za najin obisk navedla, da greva na poročno potovanje opazovati ptice, obiskati Veliki Zid, si ogledati peščene vojščake. V resnici pa sva se podajala na cca 1100km dolgo pot s kolesi od Lhase v Tibetu, preko Mount Everesta do Kathmanduja v Nepalu. Slednji je bil predvsem Carolina želja, jaz sem si kot nekdanji alpinist (plezanje je bilo moje življenje), želel predvsem videti Mount Everest.
Že v zgodnjih letih sem pustil “pravo” službo z namenom osvajati vrhove Himalaje, Patagonije in Bafinovega otoka. A je leta 1998 na plezanju v Tasmaniji, moje življenje spremenil kamen, ki me je zadel v glavo in posledično velika izguba krvi, ker je reševanje trajalo cel dan. S paralizo desne strani telesa sem se za eno leto znašel v bolnišnici, kjer sem se moral ponovno naučiti hoditi, govoriti in oblačiti. cel članek
Jernej Sluga mi je prvič pisal Septembra 2011. Predstavil se je kot avtor spletne strani združenja za cerebro vaskularno bolezen ter kot odgovoren za sekcijo šport in žur.
Leta 1998 me je zadela možganska kap. Po štirih tednih so me prepeljali na Inštitut za Rehabilitacijo invalidov. Zdravniki so naredili, kar je bilo v njihovih močeh, a nisem mogel niti na invalidski voziček. Po številnih terapijah na inštitutu pa sem bil že jeseni sposoben za samostojno življenje. V želji, da bi bilo čimprej vse po starem, sem veliko hodil po mestu in okoliških sprehajalnih poteh.
Naslednjič sva se slišala aprila letos saj se je le odločil preizkusiti ležeč tricikel, čeprav ni bil najbolj prepričan v njegovo ustreznost. In da ne pišem zmeraj zgolj življenskih zgodb tujcev, sem ga prosil za predstavitev njegove.
Zaradi vseh aktivnosti in obveznosti mi ni bilo dolgčas, dnevi so hitro minevali, a sem kljub vsemu čutil nekakšno praznino. Hoje sem se naveličal in želel sem si nazaj vsaj en košček svojega pravega življenja – pomislil sem na kolo.
O Chrisu in njegovem prijatelju Timu, ki sta z ležečimi kolesi prečila Sibirijo sem že pisal, a ne vem zakaj takrat nisem objavil video posnetka, ki je kratek predogled 52 minutnega dokumentarnega filma z naslovom “Off the Rails”: 14 mesecev, 10.000km, od Moskve do Pekinga s kolesom.
Jaz bom zaenkrat raje ostal bliže domu, ampak zagotovo je bila to nepozabna izkušnja… Vsekakor vredno ogleda!
Kako bi lahko primerjal kronometrco z ležečim triciklom ko pa sam nisem nikoli sedel niti na specijalki, kaj šele na kronometrci.
Izkušen cestni kolesar, gospod v najboljših zrelih letih, predvsem pa športnik po duši, ki je odprt za vse kar ima kolesa – Joško Varga (1952), je bil tako prijazen, da mi je poslal nekaj svojih meritev na vseh treh tipih koles. Ne gre ravno za direktno primerjavo hitrosti pri vloženi moči, kar bi bilo optimalno, ampak se pa iz slednjih grafov vseeno da videti razlike, če se upoštevajo hitrosti glede na srčni utrip.
Med drugim je potrebno upoštevati, da ima g. Varga za sabo več 100.000km na klasičnem kolesu in zgolj cca 2.000km na ležečem triciklu. Pri izvedbi meritve z ICE Vortex+ je sedel na ta tricikel prvič v življenju ter brez finih nastavitev, ki so se pri Azub T-tris izkazale za zelo učinkovite. Povprečno hitrost je z bolj optimalno pozicijo na kolesu namreč izboljšal za kar 3km/h in tako pristal na 26,9km/h.
