Ko besede niti niso potrebne… Brave Lemming je pripravil nekaj krasnih video posnetkov iz svoje kolesarske poti. Izpostavil bi tega skozi Uzbekistan, kjer je kolesaril v družbi ležečega kolesarja Jacquesa. Jack je na kolesu Nazca Pioneer prekolesaril vse od Pariza do Honkonga.

Spodnji video posnetek je nastal po večmesečni zamudi in popotnik je v opravičilo zapisal: “Verjetno ste opazili, da strani nisem posodobil že več mesecev. Pogosto sem pomislil, da bi bilo lepo napisati nekaj o pripetljajih na poti, a preprosto nisem našel časa za to. Ne, da nisem imel časa. Še zdaleč ne. Ure in ure sem prebil leže v travi in opazoval pokrajino ali zvezde, govoril z ljudmi, ki sem jih srečal na poti,… Lahko bi rekli, da uživam v potovanju brez kakšrnihkoli obveznosti. Brez razmišljanja, da čas beži. Preprosto uživam v trenutku…”

cel članek

Če še niste brali mojega potopisa, bo najbolje začeti s prvim delom kolesarskega potepanja v Grčijo. Mogoče vas pa prime, da se tudi sami podate na kolesarski dopust ;)

Naslednjo noč sem v vasici Agios Dimitrios prespal v avtobusni postaji, ki je bila ravno prav velika, da sem spravil vanjo sebe in kolo s prikolico. Jezero ob tej vasici, v kateri stalno živi zgolj deset domačinov, je namenjeno pitni vodi za Atene cca 250km daleč.

Na zadnjem večjem vzponu sem srečal gospoda, ki me je prosil, če se lahko poskusi peljati s triciklom. Spremljal ga je njegov delavski kolega, ki je samo tiho opazoval in snemal s telefonom. Nakar se dol po klancu pripelje JCB z veliko žlico spredaj. Zagledal sem ga a sem bil vseeno bolj pozoren na mojo trenutno družbo.

prenočitev v avtobusni postaji

Takoj za tem nekaj močno zaropota. Šofer JCB-ja je spustil prednjo vilico, da so kar iskre letele. V kabini zagledam možakarja, ki se zvija in skače po sedežu. Dobil je takšen napad smeha, da je moral ustaviti na najhitrejši možen način, ker bi se skoraj zvrnil čez sedež.

Ko je stopil iz tedaj že mirujočega stroja, pa toliko, da de se ni valjal po tleh. Vsi smo se mu pridružili v krohotu. Očitno je bilo, da se poznajo.

Žal sem na fotoaparat pomislil šele, ko je bil najhujši izbruh smeha že mimo. Šofer JCB-ja je namreč prejel telefonski klic… Videoposnetek spodaj je tako le zaključek našega srečanja. cel članek

Marec Hase je pri 17. letih izdelal prvo ležeče kolo – tandem na treh kolesih, kjer kolesarja sedita drug ob drugem. Želel je namreč kolesariti s slepim prijateljem in tedaj na trgu ni našel nobene primerne rešitve. Leta 1994 je ustanovil podjetje Hase Bikes in vse od takrat neutrudno predstavlja inovativne novosti ter izboljšave.

cel članek

Spezialradmesse SPEZI2014 bo letos na sporedu 26. in 27. aprila. Kot zmeraj torej; zadnji vikend aprila v mestecu Germersheim.

In kaj novega nam prinaša letošnji dogodek? Zagotovo kar nekaj novosti in manjših nadgradenj že poznanih razstavljalcev. Bi pa izpostavil dva novinca:

  • Maynoothbike ter
  • Drymer

O triciklu Drymer sem sicer pisal že pred leti, a izumiteljem nikoli ni uspelo spaviti prototipa v proizvodnjo. Zdaj pa se je očitno le nekaj premaknilo in Drymer je kot kaže zaživel. Gre za nagibni tricikel s precej visokim sediščem, katerega primarni namen je “commuting” – vožnja v urbanem okolju po opravkih in v službo. Nadomeščanje avtomobila torej.

Na spletni strani ponujajo tri modele in cena osnovnega znaša cca 5.800€. Zanimivo jih bo videti v živo in upam na možnost testne vožnje. Predvsem me zanima princip nagibnega mehanizma…

Druga novost letošnjega sejma SPEZI pa prihaja iz Irske, čeprav je njen izumitelj – Christoph Lenz, po rodu Nemec. Christoph bo na sejmu predstavil pol ležeče kolo Maynoothbike. A posebnost tega kolesa ni njegove geometrija, temveč pogonski sistem. MaynoothBike namreč nima gonilk v klasičnem pomenu besede, ampak linearni pogon. cel članek

Danes je iz Nizozemske prispelo prvo ležeče kolo v letu 2014. Nazca Paseo bo jutri dobil novega lastnika, ki je že precej neučakan, da bo končno lahko sedel na svojo novo pridobitev.

Nazca Paseo - potovalno ležeče kolo

Henk iz podjetja Nazca, model Paseo opisuje kot “top-touring” kolo. Ležeče kolo namenjeno daljšim kolesarskim potepom in ne za doseganje najvišjih povprečnih hitrosti. Je najudobnejša Nazca v srednje visokem razredu. Odlična rešitev tudi za vse z nekoliko krajšimi nogami (primeren za kolesarje od 160 – 190cm). Po mojem osebnem prepričanju tudi dobra izbira za dekleta. Ko se vsedeš na kolo, je kot bi se namestil v nadvse udobno zofo.

cel članek

V tem petem delu sem si vzel malo več časa za podrobnosti. Bilo je precej hribovito in zato ne gre tako hitro. Ampak to še ne pomeni, da se nič ne dogaja. Prav nasprotno! Če še niste prebrali drugih delov potepanja, bo najbolje začeti pri prvem.

Iz obmorskega mesteca Methoni sem se podal proti goratemu predelu Grčije. Pot me je vodila skozi vasice in manjša mesta. Ponekod nisem srečal prav nikogar. Prav neprijeten je občutek, ko kolesariš skozi mesto in nikjer žive duše. Kot bi bilo vse zapuščeno – izumrlo…

Prvo takšnih mest je bil Palamas. V mesto vodi celo štiripasovnica, pa nikjer nisem srečal nikogar. Namenil sem se proti centru. Zmeraj namreč grem skozi “peš cono”. A vse ulice na poti so bile prazne. Povsod popolna tišina. Na osrednjem trgu je bilo več bifejev, a vsi stoli so samevali. Kot v mestu duhov. Razgledal sem se naokoli in zagledal štiri domačine v enem izmed bifejev. Povabili so me na ledeno kavo.

Ledena kava je v Grčiji nadvse priljubljena. Lahko bi jo brezplačno pil vsak dan vsaj ene štiri krat. Kadarkoli sem se peljal mimo kakšnega bifeja, ki ni bil povsem prazen, se je kdo zadrl za mano, naj pridem na ledeno kavo. cel članek

Če vas zanima celotno kolesarsko potepanje iz Maribora v Grčijo bo najbolje, da začnete s prvim delom.

Trinajsti dan na poti sem se prvič v življenju okopal v Dojranskem jezeru. Bila je prav prijetna osvežitev, čeprav je bila voda neverjetno topla. Verjetno je zato toliko alg, za katere pravijo, da so zdravilne.

Dojran

Zaradi izredno tople vode sem se lahko dlje časa sede namakal in pustil, da so se mi ribice približale toliko, da sem čutil njihove dotike. Ne spomnim se, da bi se mi to zgodilo že kdaj prej. Prav čutil sem, kako me žgečkajo. Res enkratno doživetje!

Dojransko jezero

Opral sem si tudi perilo in si privoščil nekaj dremeža kar na kolesu. Popoldne istega dne pa sem že kolesaril po grških tleh. Naučil sem se prvih grških besed in ugotovil, da bom imel na razpolago pestrejšo izbiro cestnih povezav, saj je povsod asfalt. cel članek

Prvi del kolesarske dogodivščine najdete tukaj. Če ste prva dva dela že prebrali, pa si poglejmo še zadnji del poti skozi bivšo Jugoslavijo, predno prvič stopim na grška tla.

Predno sem zapustil Srbijo, sem v kraju Vladičin Han med klepetom z domačini izvedel, da so v tamkašnji tovarni Delišes v najboljših časih zaposlovali več kot 1.000 ljudi, ki so izdelovali praktično vso sadno kašo za Fructal in jo vozili v Ajdovščino. Danes je tam povsem drugačna slika. Zaradi gospodarskih mahinacij s Fructalom v Sloveniji, je tam zgolj še majhna lokalna tovarna sadnih sokov.

Vladičin Han - Delišes

Med malico se je k meni prisedel tudi gospod “Sever”, ki ima sicer v Ljubljani tri otroke ter vnuka, a se je po ločitvi preselil na planino Kukavica, kjer si renovira kočo na 1.400 metrih nad morjem. Povabil me je, da kakšne tri dni preživim z njim na planini. Če sem čisto iskren me je zelo mikalo in še danes mi je žal, da nisem sprejel vabila, a sem ravno pred dnevi prebrcal 900m visok hrib in kaj podobnega storiti po makedamu, mi ni nič kaj dišalo. Hkrati pa je bil pred mano še dobršen del nepredvidljive poti do Archaie Olympie, ki sem si jo želel doseči. cel članek

Čeprav nas koledarsko novo leto še čaka, pa je lezikolesar Andrej že pričel novo kolesarsko leto.

Glede na pomanjkanje snega in visoke temperature, je kolesarjenje kljub Decembru prav prijetno. In v gornjem ponetku, nas Andrej vse vabi na ležeče kolo. Srečno 2014!