Nekaj besed gostujočega ležečega kolesarja… Sjaak Bloemberg piše:

“When I heard that the Human Powered Vehicle World Championship was going to be held in Milan, Italy, I decided that it was a nice opportunity to visit a cycling friend in Milano, see more of Italy and of course enjoy the nice recumbent community and experience their high performance races.

Leseno kolo

My plywood bicycle is the most suitable recumbent I own to do both races and travelling. For this championship I removed unneccesary options like front gearing and luggage rack and I mounted high pressure racing tires.

Being dissatisfied with the stiffness of the front boom I also improved its stiffness less then one week before competing. The nice thing from the plywood frame material and the sandwich construction is that you can easily modify it. After a few computer calculations (CAE) I decided where adding extra material was most efficient. By adding about 250 grams of plywood inside the frontboom (mostly near the steerer tube) the stiffness was noticably improved.

During the 50m dragrace the stiffness was given a stress test and to my surprise and also to the surprise of the other contestants and public I managed to get a 2nd place on this discipline of the World Championship. On the 200m sprint (flying start) I improved my personal record to an average of 59,7 km/h (was 55,8). The other races I just enjoyed and performed OK for me personally.

cel članek

Kolesarsko društvo Hrastnik prireja jutri kolesarsko tekmovanje 14. vzpon na Kal.

profil vzpona na Kal

Aleksej Dolinšek (ki je bil lani diskvalificiran zaradi napačne oblike kolesa) se bo na vzponu preizkusil s svojim visokih dirkalnikom Zockra HighRacer – seveda izven kategorije; jaz pa grem kar z ročnim triciklom, ki pa tudi ne sodi v tekmovalno kategorijo. Med “drugačnimi” kolesarji, se nam bo pridružil še Sjaak iz Nizozemske, ki je prikolesaril iz Italije, kjer se je udeležil ležečega svetovnega prvenstva in bil v skupni razporeditvi celo 9! Predvsem zaradi drugega mesta na dirki na 50m. In to z doma narejenim lesenim kolesom, ki zopet ne sodi v tekmovalno kategorijo na jutrišnji dirki!

Sjaak takoj po štartu 50m dirke

Ja, prav ste prebrali, 50 metrov. Na fotografiji vidite Sjaaka tik po štartu, kako napenja vse svoje sile, da bo čim hitreje dosegel ciljno črto, oddaljeno zgolj 50m. Vse skupaj je trajalo manj kot 6 sekund! No, jutri bomo do vrha potrebovali nekoliko več… ;)

Zvečer pa bo Aleksej premierno prikazal film o njegovem podvigu okoli Slovenije na najtežji Dirki daleč naokoli. Me zanima, če je kamera ujela tudi kakšne moje norije in so te preživele cenzuro ;) To bo še zanimivo!

V preteklih nekaj letih je z rokami kolesarila po centalni Aziji, Himalaji in na Japonskem. S kajakom se je podala od Vancouver-a do Aljaske in s smučmi preko ledene kape Grenlandije. Njeni dosežki vsekakor pustijo vtis, a potrebno je dodati, da je 37 letna Karen, paralizirana od prsnega koša navzdol.

Njeno, že od nekdaj z akcijo prepredeno življenje, se je pred 16. leti, spremenilo v trenutku, ko je med rutinskim plezanjem padla in si poškodovala hrbtenjačo.

Septembra lani, je Karen drugič v življenju, stala na štartu kronometra in o tej svoji izkušnji zapisala: “Ležim v svojem novem, svetlečem ročnem kolesu. Čakam, neučakana – veliko je bilo potrebno, da sem zdaj tukaj.

“Še trideset sekund do štarta” naznani komisar dirke.

Why does anyone want to put themselves against a clock, to measure themselves against other fellow human beings who are all great in their own different ways? Who cares who goes fastest anyway?!

V pripravljenosti na štartu… Kanadsko sonce prevroče za tesno lycro, kaj šele za temne jakne, ki jih nosijo uradniki. Že zgolj njihov izgled daje vtis resnosti, ampak saj to je Svetovno Prvenstvo.

cel članek

Pa smo že v drugem tednu leta 2011. Upam, da ste imeli lep začetek in da si niste nakopali preveč novoletnih zaobljub.

1. Katastrofa, ampak jaz sem popolnoma brez kondicije! Že res, da pridem do Belvija tudi v 39 minutah, kar niti ni tako slab rezultat, ampak jaz sem resnično povsem brez kondicije.

Kako to vem?

Za novo leto si že več let ne dajem nobenih zaobljub, obljub ali kakršnihkoli zapriseg. Zakaj? Ker je to zelo neučinkovito in kvečjemu prinese slabo voljo. Moj recept je, da se stvari preprosto lotim. In konec lanskega leta, sem izvedel za organizacijo triatlon treningov, ki so zaradi premalo prijav žal odpadli. Je pa Sašo Meden na predstavitvi dejal nekako takole: “Ko sem začel s treningi plavanja za triatlon, so vse moje bolečine in težave magično izginile.”

start triatlona - plavanje

No, in danes sem ravno končal s svojo tretjo uro plavalnega tečaja. Tako vem, da nimam kondicije. Včeraj sem celo komaj hodil! No, danes je že dosti bolje, čeprav prvo stopnjo kravla niti ene dolžine bazena ne preplavam nepretrgoma :) Katastrofa! Ampak bo! Danes tudi po plavanju lahko že normalno hodim. Napredek se torej že čuti!

cel članek

okt 20

Na Ljubljanski maraton z ročnim kolesom

Peterdogodki Komentiranje izključeno

Ta vikend bom prvič v življenju štartal na kakšnem tekmovanju z ročnim kolesom. In sicer na 15. Ljubljanskem tekaškem maratonu, kjer bomo – tako kot je bilo tudi že prejšnja leta, z ročnimi kolesi štartali 5 minut pred tekači, kar pomeni 10:25.

Prijavljen sem na 42km in vozil bom prilagojen tricikel: Handbike – Freedom Ryder, ki mi omogoča da pri poganjanju koristim cel gornji del telesa. Moj cilj je prekolesariti teh 42km pod dvema urama, kar mislim da ne bi smela biti težava ;) Kolikor vem, bova na štartu vsaj dva, upam pa da se najde še kdo in bo vse skupaj bolj zanimivo.

Kolesarjenje z ročnim kolesom ni namenjeno zgolj invalidom. Na roke lahko kolesarite tudi namesto treninga v zaprtem fitnesu ali zgolj za zabavo. Obstaja kar nekaj vrst ročnih koles, med drugim tudi dvocikli. Za dodatne informacije se lahko obrnete name preko kontaknega formularja ali na telefon (040) 428 540. Nekaj boste našli tudi med povezavami v desnem stolpcu in pa na strani z osnovnimi informacijami o triciklih za invalide.

V soboto sem si v kraju Grafendorf ogledal tekmovanje ročnih kolesarjev organizirano s strani EHF zveze. Največ pozornosti sem namenjal različnim konstrukcijam ročnih triciklov in nastavitvam, ki jih ročni kolesarji uporabljajo: položaj gonilke glede na ramena, trup, sedišče,… Tekmovali so na razdaljah 34, 43 in 55km. Običajno takšna tekmovanja obsegajo:

  • individualno merjenje časa na: 5 – 20km
  • cestna dirka: 30 – 190km
  • na časovno omejitev: 45 – 60 minut
  • vzpon: do 1000 višinskih metrov
  • etapne dirke: 4 – 7dni / 300 – 500km

Tekmovalci so razdeljeni v štiri kategorije glede na stopnjo invalidnosti in tip kolesa:

H1: modra čelada (ženske rumena čelada)

    tetraplegiki do C8, brez stabilnosti trupa in z zmanjšano funkcionalnostjo rok

H2: bela čelada

    paraplegiki od Th1 do Th9/Th10, z zelo nizko stabilnostjo trupa

H3: rdeča čelada

    paraplegiki Th11 ali nižje, skoraj normalna stabilnost trupa

H4: črna čelada

    amputirani ali atleti v klečeči poziciji

Vožnja v zavetrju je dovoljena zgolj znotraj kategorije. Kolesar sme voziti za drugim le, če ta sodi v isto kategorijo, torej ima isto barvo čelade. V primeru, da ima pred sabo drugo kategorijo kolesarja, mora držati razdaljo 6m ali voziti paralelno. Zbirko fotografij iz tekmovanja boste našli na spletni strani Markolf-a Neuske. Še več fotografij boste našli v spletnem albumu Christoph-a Etzlstorfer-ja.