Hmm, ali bi bilo mogoče bolje ‘pomladansko’ ali pa ‘pomladno’,… No, ne glede na uporabljeno besedo, gre v vseh primerih za isto stvar – ležeča kolesa. Tako, da ne bi preveč kompliciral… ;)

Zagotovo je kdo izmed vas že neučakan in bi rad slišal kdaj pridem v Ljubljano s floto lezikoles. Verjetno bo kdo razočaran, ko bo prebral, da me letos ne bo v tiste konce. Vsaj ne s vso kolekcijo ležečkotov. Zakaj pa zdaj to?! Ja, 14 koles spraviti v osebni avtomobil s prikolico, je malo težka. No ja, klasičnih bi že še šlo, klasičnih. Ampak ležečih, med katerimi je kar 5 triciklov in en tandem? Pa imam veliko prikolico, ampak za takšno kolekcijo bi rabil že priklopnik ;)

lezikolesarji : foto Gerd Pachauer

Ja, prav ste prebrali. 14 koles. V Bistrici ob Dravi, nedaleč od Maribora, pod obronki Pohorja me boste našli. V premeru 1.000km zagotovo edina možnost, da preizkusite toliko različnih ‘čudnih’ koles na enem mestu. Pa še premalo sem rekel… Ampak pustimo zdaj to… Ideja, ki jo boste lahko sedaj prebrali, se mi je porodila lani, ko sem prenočeval pri Schmickingu nedaleč od Dortmunda v Nemčiji. Tja sem šel preizkusiti klečeče ročno kolo, ki ga bo prav kmalu možno preizkusiti tudi v Bistrici ob Dravi.

cel članek

Evolve Trikes IP iz ZDA bodo na sejmu Recumbent Cycle-Con predstavili izredno hitro zložljiv tricikel (s 16 ali 20″ kolesi), ki se zloži v res majhen paket. Za dosego trenutnega rezultata so potrebovali tisoče ur in so sedaj pripravljeni na sodelovanje s kakšnim proizvajalcem triciklov, ki bi želel uporabiti njihov patent in v čim krajšem času spraviti inovacijo na trg.

hitro zložljiv tricikel

“Izdelali smo tricikel, ki se lahko zloži na polovico trenutno najmanjšega paketa v krajšem času (izvedljivo v manj kot 6 sekundah) in se v enem kosu lahko zloži v prtljažnik avtomobila Smart v skupno 13 sekundah. Zložljiva konstrukcija pa ne vpliva na vozne lastnosti. Tricikel je brez težav obvladljiv tudi pri hitrostih 80km/h. V 18 sekundah se ga da spraviti v nekoliko večjo potovalko in vse kar morate odstraniti, je zadnje kolo. Z nekaj več dela in z uporabo orodja pa ga spravite v standardni 158cm kovček.

cel članek

Preko celega dne, bodo jutri (21.9.2011) v Mariboru – na Trgu Svobode, potekale predstavitve različnih društev invalidov; prikazali bodo premagovanje ovir, s katerimi se vsakodnevno srečujejo.

Polek pantomime, plesnih in glasbenih nastopov bo v organizaciji kulturno-ekološkega društva Smetumet potekalo zbiranje plastičnih zamaškov, odpadnih zgoščenk, odvečnih lego kock in magnetkov za hladilnik. Smetumet bo namreč v prihajajočem letu kreativno in reciklirano opremljal javne površine in mesta prizorišč za projekt EPK, da bodo bolj prijazna ljudem s posebnimi potrebami. Zbrane smeti bodo na dan dogodka na javnih delavnicah spreminjali v igro spomin, ki se jo bodo lahko igrali tudi slepi, v premične grafite, namenjene videčim in slepim ter z napisi, ki bodo označevali prizorišča.

Takoj po otvoritvi Dneva mobilnosti invalidov pa se bo ob 10.30 na Trgu svobode začel turnir družabnih iger (šah, človek, ne jezi se in karte), ki ga organizira mariborska Ozara. Turnir se bo končal predvidoma ob 13.30.

dan mobilnosti invalidov v Mariboru

Na Trgu svobode bom cel dopoldan prisoten tudi jaz z ročnim kolesom FreedomRyder in triciklom Hase Kettwiesel, ki se ga lahko prilagodi različnim stopnjam invalidnosti. Pridite in preizkusite kako se je peljati s takšnim kolesom. Kolesa so primerna tudi za hodeče, da ne boste mislili, da je udobje le-teh rezervirano zgolj za invalide.

cel članek

Hase Spezialräder je nemško podjetje, poznano predvsem po delta triciklih iz programa Kettwiesel. Ustanovitelj in lastnik podjetja je inženir Marec Hase, ki si je s svojim teamom letos znova priboril zmago na mednarodnih sceni. Tokrat so prejeli priznanje RedDot Award za najnovejšo različico tricikla Klimax K2. Na spodnjem videu si lahko ogledate kratko predstavitev podjetja in potek sestave posameznih koles:

V podjetju izdelujejo tudi edinstven tandem, ki sestoji iz kombinacije klasičnega in ležečega kolesa. Tandem Pino je eden izmed dokazov inovativnega dela inženirjev v podjetju Hase Spezialräder, ki 70% sestavnih delov koles načrtujejo v lastnem razvoju. Za hitrejši razvoj in nižje stroške je pomembno tudi dejstvo, da imajo lastno orodjarno, kjer Marec sam izdela prototipe za prve testne primerke.

Marec Hase je že v šolskih letih izdeloval ležeča kolesa in s svojimi inovacijami pobiral priznanja. Za vsakim kolesom v njihovem prodajnem programu tiči več kot 1000 ur razvoja, kar Marka in njegove kolege marsikdaj stane tudi prostega časa. V videu govori o aero/dežnem pokrivalu za Kettwiesel, ki so ga razvijali cca leto in pol, do dve leti. “Sprva so koraki razvoja precej hitri, proti koncu pa se zmeraj pojavijo težave v podrobnostih.” pravi Marec.

klimax 2K - kolo za dnevno vožnjo na delo

V proizvodnji je zaposlenih 40 ljudi, ki za cel svetovni trg izdelajo cca 13 koles dnevno. Za sestavo tandema Pino je recimo potrebnih več kot sto korakov in približno en delovni dan. Povprečna cena posameznega kolesa, ki zapusti njihovo delavnico se giblje okoli 3.000€, kar glede na število porabljenih ur za sestavo kupcu prilagojenega kolesa in visok Nemški standard, niti ni presenetljivo.

Jutri popoldne se bomo prvi ročni kolesarji zbrali v Moravskih Toplicah in že prevozili eno kratko rundo. Ja, drugo srečanje ročnih kolesarjev v Sloveniji je pred vrati. Vremenska napoved zaenkrat dobro kaže in upam, da bo tako ostalo. Bo sicer nekoliko vroče, ampak vseeno bolje to, kot da nas bi pral dež…

vremenska napoved za ta vikend na Pomurskem

Bodo pa te visoke temperature zato idealne za naše nočno kolesarjenje do Murske Sobote. Upam, da si je še kdo omislil kakšno izdatno razsvetljavo svojega ročnega kolesa, kot recimo tale moj božični drevešček:

osvetljen handbike

Z zagotovostjo lahko trdim, da sem bistveno bolj viden ponoči, kot podnevi ;)

In ko bomo v nedeljo lezli po gričih Goričkega, bodo temperature ravno toliko nižje, da nam ne bo potrebno hiteti navkreber ;) Bo pa v bazenih hotela Vivat, vsak dan poskrbljeno za prijetno osvežitev.

Jakob je zapisal nekaj o predelavah svojega Čičkota in med drugim tudi tole misel:

Živ človek nikoli ne ve, če ne bo čez sekundo mrtev. Ampak do takrat, se pa lahko zgodi tooooliko lepega.

Še drobni tisk: V opozorilo vsem strokovnjakom, ki imate dolgoletne izkušnje – za Vas ni to napisano. Vi toliko znate, da je vam to čitanje izguba časa.

Za ostale pa vprašanje:

    Kaj so izkušnje?
    To pomeni da si naredil ogromno napak, pa so jih za tabo popravljali…
    Torej sem človek z izkušnjami.

Projekt dodatni menjalnik ali zakaj lahko penzijonist vozi v hrib

Doma čreda sosedov obstopi pripeljan tricikel in kot pogrebci mrmra: “Tukaj ti pa manjka televizor, pa še zaspiš lahko. Samo še mrzlo pivo rabiš…” Hm ali sploh vidijo, da se ta stvar tudi pelje? Verjetno so imeli občutek, da je to brezpotrebno.

Pa se odpeljem. Po nekaj kilometrih se ustavim, jezik do tal… Onemoglo sedim v kolesu in lovim sapo, da kar žvižga. Mimo mene se zelo stara mamca pelje s še starejšim kolesom, z velikimi torbami… Pa sem mislil, da je klanec.

Jakov reduktor

Ja, kako je pa pri Petru šlo? Aha. On ma šlumfa. (za nepoznavalce: menjalnik v osi, kjer so pritrjene gonilke. Primerno tudi za navadna kolesa.) Joj, ubogi penzijonist, saj si komaj Azuba, ki je najcenejši tricikel na svetu, kupil. Kje pa imaš denar? Boš hišo otrokom prodal, da bodo šli med Kralje ulice v Ljubljani?

Ko me pa mimoleteči kolesarji še sprašujejo: Oča bo šlo? Mi je vsega dovolj. Razprem rezervne škrge, prebrcam na rezervi rezerve do vrha hribčka, se skrijem v najbližji gozd in počasi kolesarim po kolovozih. Kako sproščujoče in lepo. Še lepo veliko gobo najdem. To bo večerja!

cel članek

Srečanje ročnih kolesarjev v Avstriji je bilo sprejeto s takšnim navdušenjem, da je že znan datum za prihodnje leto. In sicer se zopet zberemo v kraju Wallern pri jezeru Neusiedler med 17. in 20. majem 2012.

Handbiking Avstrija 2011

V soboto sva z Jožetom prekolesarila 101 kilometer. Na cilju sem imel 99km in seveda nisem mogel zaključiti dokler Garmin ni pokazal tromestnega števila… Res aktiven ročni vikend in veselim se že srečanja v Moravskih Toplicah konec avgusta. Upam, da se ga udeleži čim več ročnih kolesarjev iz Slovenije. Samo poglejte si te nasmejane obraze:

nasmejani ročni kolesarji

Na Facebook portalu si lahko ogledate celo zbirko fotografij iz tega prvega takšnega srečanja v Avstriji. In kot je zapisal Markus the crazy: “Thank you so much Helmut and to all the people who made such a beautiful weekend for me. My greatest holidays since a long time. I´m looking forward to the next meeting!”

cel članek

Ko že toliko objavljam konceptna vozila na nožni pogon, bi tej zbirki dodal še HandBike Vélo, dizajnerja Gerarda Leon-a iz Peru-ja.

Velo Handcycle by Gerardo Leon

Vélo je dirkalno ročno kolo, načrtovano za paraplegike in izdelano iz steklenih vlaken. Za razliko od pedal, ki jih najdemo na vseh standardnih HandBike-ih, Vélo uporablja linearni pogon. Pogonski del se zaradi lažjega sestopanja lahko privzdigne.

Velo handcycle by Gerard Leon

Menim, da je za sodobno ročno kolo, sedež nekoliko preveč pokonci. Je pa ideja z linearnim pogonom definitivno zanimiva. Samo bi bilo boljše, če ohišje pogonskega dela ne bi bilo napoti, da bi – vsaj pri tako pokončni poziciji sedeža, lahko uporabljal še cel gornji del telesa – dobra pomoč za vse z nižjo stopnjo invalidnosti.

Cecile in Nataniel sta lani preživela svoje medene tedne na kolesarjenju po severni Evropi in preko Himalaje. 2000km cest in poti, ki so ju vodile od Srinagar-ja (Kašmir) do Gangotri (Uttarakhand), preko Ladakh, doline Spiti in najvišjega cestnega prelaza na svetu. Njuno potepanje je potekalo od 19. avgusta, do 8. oktobra 2010. Sedem tednov potovanja, od tega 41 dni na kolesu. Cecile na triciklu, Nataniel pa s Schmicking ročnim kolesom.

Nataniel Cecile Schaeffer

Na pot sta se odpravila povsem samostojno, brez podpornega vozila. Nataniel je bil tako primoran, poleg osebne prtljage in hrane, celo pot prevažati še svoj invalidski voziček, ki ga je pripel na, za slab teren prilagojen Schmicking HandBike.

Nataniel Schaeffer

Zakaj sta se odločila za tak podvig?
cel članek

Poleti 2009, je skupina Nizozemskih invalidov na triciklih in ročnih kolesih, skupaj s podporno ekipo, prekolesarila od Lhase do Kathmandu-ja. Prekolesarili so 950 kilometrov in prečkali pet prelazov višjih od 5000m.

Kot da bi se zgodila verižna reakcija, se je beseda o njihovem podvigu tako razširila, da jih je na cilju pričakala cela množica novinarjev in podpornikov in so se počutili kot pomembne osebnosti. Glavni cilj njihove odprave, je bil pokazati svetu in samim sebi, kaj vse je mogoče, kljub njihovim fizičnim omejitvam. Dati primer drugim v podobni situaciji, družinam, prijateljem in vsem, ki stigmatizirajo invalide.

In rodila se je ideja o skupinskem podvigu z ročnimi kolesi, ki je planiran za letošnje leto. Popotovanje bo potekalo od Lhase, vse do Kathmandu-ja. Za razliko od Nizozemske odprave, se bo kolesarilo celotno pot do Kathmandu-ja, vmes pa se bodo oglasili še v baznem taboru Mount Everest-a. Ta mednarodna odprava ne bo zgolj daljša, ampak tudi napornejša, od Nizozemske leta 2009. Pravi izziv za vse sodelujoče!

cel članek