Pogosto zastavljeno vprašanje, kadar me kdo ugleda na ležečem triciklu ali nizkem dirkalniku, zveni nekako takole: “Ali ni nevarno, ko si tako pri tleh? Saj te nihče ne vidi…”

Najnižje ležeče kolo, ki sem ga kdaj prodal, je Toxy ZR (na spodnji fotografiji) a imajo vsi lastniki tega dirkalnika zadaj še aero kovček, ki definitivno pripomore k vidljivosti. Na tem kolesu dejansko sediš tako nizko, da se lahko z roko opreš v tla ;) No, potem so tukaj še dirkalniki na treh kolesih, ki tudi niso kaj višji… Je pa njihova prednost vsekakor širina.

nizek dirkalnik Toxy ZR

Zakaj bi imel prednost na širokem kolesu – torej triciklu? Ker te zaradi širine, šoferji ne upajo prehitevati v škarje, ali bolje rečeno, povsem brez pomisleka peljati mimo, kljub strnjeni koloni vozil v nasprotni smeri. Na dveh kolesih ste običajno dovolj ozki in hkrati vozite toliko blizu roba cestišča, da lahko šoferji kar švignejo naprej. Na treh kolesih – če se držite roba cestišča, sicer ne zasedete dosti več prostora, ampak že optično izgledate širši. Bolj pomembna kot višina, je torej širina kolesa.

Ljudje zmeraj sprašujejo, če nisi bolj izpostavljen tako nizko pri tleh. Ampak šoferji so očitno zmožni videti barvne oznake na tleh, kako ne bi toliko večjega objekta, kot je kolesar na kolesu? Vsekakor ne bi smelo biti pretežko (in če se že morate zaleteti, bi se raje zaleteli z zobmi ali z verižnikom in nogami?)

cel članek

Kakovost življenja posameznikov je v vse večji meri odvisna tudi od stopnje varnosti cestnega prometa. A je kultura vožnje nemalokrat krivec hudih prometnih nesreč, ki puščajo za sabo trajne posledice. Prav visoko število poškodovancev v prometnih nesrečah v Sloveniji, ki so zaradi hude telesne poškodbe – poškodbe hrbtenjače – priklenjeni na invalidski voziček, je spodbudilo idejo o gibanju »Še vedno vozim – vendar ne hodim«.

In ker se ravno začenja novo šolsko leto, poskrbimo za to, da ne bo po nepotrebnem kdo pristal na invalidskem vozičku. Hitenje običajno nima željenega učinka in z divjanjem na cesti vsekakor ne boste pridobili več kot kakšno minuto, lahko vas pa stane življenja.

Pri nas so krožni prometi iz dneva v dan bolj popularni in rastejo kot gobe po dežju. Hkrati s pretvorbo semaforiziranih križišč v krožni promet, se običajno projektirajo tudi kolesarske steze, ki se pri izvedbi potegnejo nekaj metrov v vsako stran rondoja. A kot sem že v preteklosti pisal, ti “koščki” niti najmanj niso uporabni, vsaj v večini primerov ne… Pa si oglejmo primer pred kratkim posodobljenega križišča na jugu Nizozemske:

krožišče s kolesarsko stezo

Ko so mestne oblasti najavile spremembo klasičnega semaforiziranega križišča v krožni promet, so bili prebivalci skeptični, saj si niso mogli predstavljati, da bo dovolj prostora za takšno pretvorbo. A se je izkazalo, da je bila zaskrbljenost odveč in promet sedaj poteka veliko bolj gladko, kot prej s semaforji. Kot se za Nizozemsko spodobi, seveda niso pozabili na kolesarje. Takšne “rondoje” bi morali delati pri nas. Če se že nekaj obnavlja, naj se naredi tako, kot je najbolje za vse udeležence v prometu, ne da se zmeraj misli samo na motorna vozila in se kolesarje pač doda, ker je to predpisano z zakonom… oz. zaradi statistike.

Ljudje se ob pogledu na tricikel pogosto vprašajo kako je z varnostjo v prometu. Ležeči tricikli so namreč precej nizki in vsekakor širši od dvokolesa, kar pri nepoznavalcih vzbuja dvome glede varnosti. Priznam, da sem pred par leti bil tudi sam prepričan, da tricikli pač niso za slovenske ceste. Ampak, ali je bil ta strah upravičen? Vsekakor ne. Pravzaprav je ravno obratno, in se sedaj počutim bolj varnega na triciklu, kot na enoslednem kolesu. Je pa res, da se še zmeraj izogibam prometnic in izbiram stranske ceste brez prometa, če je to le mogoče.

Steve na Trike Asylium je spisal dober članek na temo varnosti in vidnosti triciklov v prometu. Zakaj je torej strah in bojazen pred neopaznostjo neutemeljen?

Vse kar na poti konstantno videvamo, sčasoma postane samoumevno. Celo do te mere, da tega preprosto več ne opazimo in o tem ne razmišljamo. Vožnja po ustaljenih poteh tako postane rutina. To se zgodi tudi v primeru voznikov motornih vozil, ki na poti prehitevajo klasične kolesarje. Vsak dan namreč srečajo veliko kolesarjev in so nanje že tako privajeni, da so ti skoraj že nevidni. Dodajte k temu še neustrezno opremljeno kolo, brez luči in odsevnikov, pa odsotnost plapolajoče zastavice v živih barvah in že je tu velika verjetnost nesreče. Ampak tricikli so nizki, boste rekli! Bo držalo, res so nizki, ampak tricikli imajo posebnost, ki jih na cesti varuje in so bolj opazni, kot klasični kolesarji.

Prvo kot prvo, zelo redki vozniki motornih vozil so kadarkoli – če sploh, videli ležeč tricikel med vožnjo. cel članek

Pred par dnevi se je pri meni oglasila gospa, ki je po vseh kolesarskih trgovinah iskala varnostno zastavico za kolo. Sem bil prepričan, da to držijo na zalogi kolesarske trgovine, ki prodajajo otroške prikolice, ampak očitno ne. Zato imam sedaj na zalogi nekaj več varnostnih zastavic, če bi jo kdo želel. Cena za zastavico je 9€.

zastavica za kolo

Zastavica je za lažji transport zložljiva. Na spodnjem delu palice pa ima nastavek iz nerjaveče pločevine za privijačenje na kolo.

Mark je na blogu A view from the cycle path, objavil članek o izdelavi kolesarskih stez na Nizozemskem. Nekoliko zdelano cesto v njegovi okolici (po naših standardnih je to na spodnji fotografiji še super cesta), so preplastili in hkrati na novo uredili tudi kolesarsko stezo.

cesta pred obnovo

Rdeče kolesarske steze na Nizozemskem res izstopajo in marsikdo je prepričan, da je to naknadno pobarvan asfalt, kot ponekod vidimo pri nas. A rdeče kolesarske steze, ki jih delajo na Nizozemskem, niso pobarvane. Narejene so iz finega rdečega asfalta, kar dolgoročno gledano precej zniža stroške in zagotavlja trajnost.

cel članek