Michael Taylor si je po nesreči z motociklom leta 2003, zaradi katere je postal paraplegik, moral poiskati nov šport.
“Poskusil sem smučanje, vožnje s štirikolesnikom in končno tudi ročno kolesarjenje. Ko sem ga izkusil, se nisem več obračal nazaj. Uživam v kolesarjenju s kolegi. Je super način kako deliti doživetja.”
Pred nesrečo je skupaj z ženo Tino ravno ustanavljal podjetje in delal tudi 13 do 14 ur dnevno. Nesreča se je zgodila, ko se je vračal iz družinskega dopusta. “V bolnišnici so mi povedali za moje poškodbe, a tega nisem mogel dojeti. Zmeraj kadar sem se zbudil, sem ponovno vprašal kaj se je zgodilo.” Bil je primoran sprejeti, da življenje nikoli več ne bo enako. Žena je bila v šestem mesecu nosečnosti in dejstvo, da nikoli več ne bo hodil je bilo zastrašujoče.
Ampak podpora okolice je bila neomajna: “Drugi pacienti v bolnišnici so mi bili v veliko pomoč. Povedali so mi lastne zgodbe in mi razkazali oddelek. Z veseljem so se pogovarjali in odgovorili na moja številna vprašanja.”
Selitev v rehabilitacijski center in rojstvo hčerke je bila dodatna motivacija naučiti se nekaj novega iz dneva v dan. “V centru sem napravil korak naprej. Zadržal sem se tri mesece in naučil kako sesti na voziček, kako sedeti, kako sedeti dlje časa, kako pasti iz vozička in se ponovno spraviti nanj. Naučil sem se tudi kako se obleči v postelji.”
Spremeniti pogled na svet je bil Michael-ov največji izziv, a hrati tudi ena izmed največjih motivacij. Brez podpore družine in prijateljev pravi, da mu ne bi uspelo. In prav njim se ima zahvaliti, da je iz amaterja postal profesionalni ročni kolesa. “Svet je še vedno odprt in obstaja možnost pogledati izven okvirjev. Če želiš nekaj storiti, moraš ugotoviti kako to doseči.”
Michael Taylor danes zmaguje na svetovnih tekmovanjih v ročnem kolesarstvu. “In na čelu dirke je Taylor, v fantastični formi takoj po Nacional Handcycle Series. Drži trdno vodstvo pred ostalimi s povprečjem skoraj 30km/h.” je zapisal komentator dirke v Koyugi (Avstralija). Oktobra 2010 je na nacionalnem tekmovanju v disciplini cestne dirke v končnem šprintu, dosegel hitrost 44km/h po že premaganih več kot 40 kilometrih. Razdaljo 43km je prevozil v času 1:28:15 in tako dosegel prvo mesto.
“Občasno še zmeraj razmišljam o moji usodi. Sem tudi razočaran, a nič se ne da storiti. Življenje se ne konča z nesrečo. Je zgolj drugačno. Prej kot to sprejmeš, bolje zate.”
Bi se želeli tudi sami preizkusiti na ročnem kolesu? Nekaj dodatnih informacij boste našli na tej strani, lahko pa me tudi pokličete na telefon (040) 428 540 oz. se obrnete name preko kontaktnega formularja.
