2007
09
dec

Kratka zgodovina PBP – prvi del

PeterPBP, zanimivosti dodaj komentar

Leta 1891 je Pierre Giffard čutil, da je potrebno nekaj storiti za ponoven dvig upadajoče francoske morale. Za razliko od bolj konzervativnih novinarjev tistega časa, ki so bili prepričani, da je kolo zgolj čudna stvar, ki bo potonila v pozabo, je bil Giffard zagrižen kolesar, ki se je odel tudi v volnena oblačila, če je bilo potrebno. Takrat je bila namreč to edina rešitev, saj Lycre še niso izumili. Se je pa leta 1885 pojavilo tako imenovano “varno kolo”, osnovno obliko kolesa, ki jo poznamo še danes.

Čeprav je bilo v celotni Fanciji tedaj le nekaj tisoč kolesarjev, od katerih je bila zgolj peščica tekmovalnih fanatikov, se je Giffard zavedal potenciala novorojenega kolesa. Hotel je dramatično predstavitev njegove moči, dometa, in mnogostranskosti. Hkrati je želel pospešiti prodajo časopisa in povečati svojo naklado. Prišel je na idejo, za kolesarski dogodek ogromnih razsežnosti. To ne bi bila zgolj dirka; ampak vzdržljivostni test.

Paris-Brest-Paris Petit Journal

Giffard je zanetil plamen zanimanja s serijo člankov. Ustvaril je test, kjer “ne gre za hitrost, ampak za intelekt, izkušenost in vztrajnost”. Domislil se je 1.200km dolge proge, ki bi potekala ob Atlantskem oceanu, od Pariza do Bresta in nazaj. Bi lahko človek brez kakršne koli dodatne pomoči, zgolj z uporabo svojih mišic, premagal takšno razdaljo? Medicinska stroka tistega časa, je bila nasprotnega mnenja. Zdravniki so združno označili idejo, kot skrajno neumnost. “Takšna velika doza kolesarjenja, bo ubila kolesarja tako zanesljivo, kot prevelik odmerek arzena.” je napisal eden izmed strokovnjakov medicine. Toliko o medicinski stroki.

Kljub tem strašnim napovedim, so se kolesarji pričeli prijavljati za udeležbo. Giffarda je množičen odziv tako presenetil, da je moral naknadno spremeniti pravila dogodka in je hkrati pričel zaračunavati nezaslišanih 5 frankov za štartnino. Kljub temu se je prijavilo 300 kolesarjev, od katerih je bilo 7 žensk. Med novimi pravili, je bila tudi časovna omejitev desetih dni. Dodatno pravilo je zahtevalo uporabo istega kolesa, vzdolž celotne proge. Da bi preprečili goljufanje, so vsako kolo opremili s posebnim pečatom. Pečatenje je bila prava svečanost, ki so jo opravili pred zgradbo Petit Journal-a. Primerno zamerljivi uradniki, so pritrdili plombe na kolesa vseh sodelujočih. Napovedajoč dolžino dirke, je ta ceremonija označevanja koles, trajala kar dva dni! Ko so uradniki zaključili svoje delo, je bilo popisanih in zapečatenih 280 koles. Med temi je bilo 10 triciklov, dva tandema in en Penny Farthing. Zadnji trenutek se je Giffard odločil, da ženskam ne bo dovolil sodelovati. Toliko o enakopravnosti.

Penny Farthing

Na dan dogodka, v nedeljo, 6. septembra 1891, je 206 kolesarjev zapustilo vzpodbujajočo množico pred Le Petit Journal. Že po treh ravninah znotraj prvih kilometrov, je francoski profesionalec Jules Duibois prišel do zaključka, da bosta dirko zaznamovala predvsem dva kolesarja: Charles Terront in Jiel-Laval.

start PBP

Ne bi mogli najti dveh bolj različnih kolesarjev, kot sta ravno Terront in Jiel-Laval. Terront je bil vročekrven in vihrav. Jiel-Laval, njegovo popolno nasprotje, je bil hladno preračunljiv in se je strogo držal svojega, do ure natančno izdelanega urnika. Na koncu je zmagal, vročekrven in vihrav Terront s časom 71ur in 22minut, kar je še po današnjih standardih zelo spoštovanja vreden čas. Njegov najbljižji tekmec, ledeno hladen Jiel-Laval, je prispel na cilj 8ur kasneje.

Terront se je bojeval z utrujenostjo, zgolj z močno francosko kavo. Na poti je zadel ob oviro, zlomil je pedalo in je bil primoran kolesariti zgolj z eno nogo do naslednje kontrolne točke. Kljub tako hudi težavi, večina članov istega moštva ni mogla slediti njegovemu divjemu temptu.

Terront-ov uspeh je bila zmaga tako za moč človeškega duha, kakor tudi za tehnologijo. Ena izmed vročih debat pred dirko je bila, katera kolesa so boljša. Zgolj dve leti pred tem (1889), sta namreč brata Michelin, predstavila svojo lastno pnevmatiko (clincher) in obroč. Strokovnjaki tistega časa pa so se bolj nagibali k polnim gumijastim kolesom. Terront je imel podporo podjetja Michelin. Jiel-Laval, kot strokovnjak, je kolesaril s polnimi pnevmatikami. Terrontova zmaga, z zrakom napolnjenimi pnevmatikami, je povzročila poton polnih gumijastih koles in nas postavila na današnjo pot zračnic in plaščev.

Giffard je bil ves iz sebe od uspeha. Več mesecev je polnil časopise na račun tega velikega zgodovinskega dogodka. Kar se da veliko, je potegnil iz uspešnega zaključka, kar 99. kolesarjev, te njegove prve prireditve PBP. Napisal je: “Prvič v zgodovini smo bili priča novemu načinu potovanja, novi poti do dogodivščin, novi možnosti za užitek. Ti kolesarji so prekolesarili povprečno 130km na dan, 10 dni zapored in so kljub temu prišli na cilj, sveži in zdravi. Celo izurjen in hraber jezdec, ne bi mogel bolje. Ali nismo na pragu novega in krasnega sveta?”

paris-Brest pecivo

Del tega “novega in krasnega sveta” je bil tudi kulinaričen. Pek je ob pogledu na hrabre može, ki so kolesarili mimo njegovega okna na prvem PBP, bil tako navdihnjen nad tem, kar je videl, da je ustvaril fino pecivo, ki ga je poimenov “Paris-Brest”, v čast neomajnim kolesarjem tega edinstvenega dogodka. Ta visoko-kalorijska sladica, se je ohranila vse do današnjih dni in jo lahko najdete v vsaki bolje založeni francoski pekarni, predvsem pa v Parizu in Brestu.

Hkrati je bil to povod za nov, “krasen svet” športnih dogodkov. Zaradi takšnega uspeha in razvpitosti dogodka, se je našel še en Francoz, ki je začel s sodobno olimpijado. Posledica uspeha Paris-Brest-Paris, je tudi svetovno znan kolesarski dogodek, Tour de France, ki sega v leto 1903. Nobena druga kolesarska dirka, ki se prireja danes, nima tako dolge tradicije, kot PBP. Zgolj Liege-Bastogne-Liege je blizu, a je kar 13 let mlajša.

Zaradi tako visoke težavnosti, je bila dirka PBP organizirana zgolj vsakih deset let. Tekmovalci bi raje opravili 10 dirk po 120km na leto, kot eno v dolžini 1.200km. Sčasoma se je število udeležencev pričelo zmanjševati. Samo posebej vzdržljivi tekmovalni kolesarji, so si lahko privoščili trening in riziko.

se nadaljuje…

_____
avtor prvega dela: Gary Smith
recept za Paris-Brest kolaček: Diana’s Recipe Book

komentarji izključeni

Nazadnje objavljeni članki

Ležeče kolo v Londonu leta 1932

Ležeče kolo v Londonu leta 1932

april 23rd, 2014

Izgleda kot originalen Mochetov Velocar, ki je bil prvotno štirikolesnik... V filmu so ga poimenoval[...]

Da ne bi bilo bolečine v kolenih

Da ne bi bilo bolečine v kolenih

april 22nd, 2014

Ste čez praznike pridno izvajali prvi dve vaji za močna kolena? Če sem čisto iskren so mi ti praznič[...]

Hase praznuje 20 let

Hase praznuje 20 let

april 15th, 2014

Podjetje Hase iz Nemčije praznuje letos 20 let obstoja. V ta namen so izdelali 20 Limited Edition ta[...]

Bolečina v kolenu?

Bolečina v kolenu?

april 10th, 2014

Ste že kaj izvajali vajo iz prejšnjega članka? Potem verjetno že veste, da ni tako "brezvezna" kot s[...]

Vikend na kolesarski paradi na Dunaju

Vikend na kolesarski paradi na Dunaju

april 7th, 2014

Zadnja dva dni sem preživel na Dunaju. Tam je nemreč potekal kolesarski festival in včeraj že četrta[...]