Marius Hjelmervik iz Danske, uživa na MTB kolesu in si je za zaključni projekt študijske smeri industrijski dizajn, zadal izdelati ročno kolo v MTB različici. Za HandBike se je odločil, ker je v času študija nekaj krat sodeloval z invalidi in se ni mogel sprijazniti z izgledom obstoječih koles, ki pogosto izgledajo kot bolnišnični pripomočki iz 60-ih let. Zadal si je izdelati ročno kolo, ki bo lepo vodljivo, udobno za kolesarja, estetsko in kvalitetno izdelano, hkrati pa ne predrago.
Tekom razvoja je Marius tesno sodeloval z izkušenimi proizvajalci ročnih koles, kot je Mike Augspurger iz One-Off Handcycles (ZDA) in s Per Bisgaard iz podjetja Wolturnus A/S (Danska). Nekaj dragocenih nasvetov in pripomb je prejel tudi iz strani elitnih ročnih kolesarjev, kot so Jake O’Connor in Seth Arseneau iz Združenih Držav ter od Ebbe Blichfelt iz Danske.
Svoj konceptni izdelek je poimenoval “Forzer”, kar izhaja iz besede force, hkrati pa v danskem jeziku forcer pomeni premagovati ovire. Okvir kolesa je izdelan iz aluminija in po teoretičnem izračunu, bi naj celotno kolo tehtalo 13,3kg. Kolo je zasnoval na tadpole konstrukciji, ki ima dve kolesi spredaj in eno – pogonsko – zadaj. Obe prednji kolesi sta vzmeteni z 120mm hoda, zadnje kolo pa z 150 milimetri za maksimalno udobje. Krmiljenje je izvedeno po Ackermann-ovem načinu, ki upošteva različni radius notranjega in zunanjega kolesa pri zavijanju.
Marius si želi izdelati vozen prototip in po možnosti manjšo serijo koles. Za količino tisočih koles ali več in s posameznimi komponentami narejenimi na Kitajskem predvideva, da bi se prodajna cena lahko spustila vse do 2000 ameriških dolarjev; seveda odvisno od opreme. V svoji zadnji različici je namreč uporabil – kolikor je bilo mogoče – standardnih komponent, s čemer je lažje doseči nižjo ceno kompletnega kolesa. Hkrati pa to dovoljuje, da si vsak uporabnik izbere sebi primerno opremo in na dolgi rok seveda lažje vzdrževanje kolesa.
Če bi dodal nekaj svojih izkušenj, bi pridal, da je za slab teren delta geometrija bolj primerna. Je pa v tej konstrukciji mogoče vseeno več teže na zadnjem kolesu, kot pri ležečih triciklih… Kar se cene tiče bi bil pa izredno vesel, če bi to bilo izvedljivo, ker bi pomenilo veliko več ročnih kolesarjev na naših cestah. Ne vem, če se da ravno s serijo 1000 kosov na Kitajsko… Problem je enak kot pri ležečih kolesih: količine, količine, količine…
