Prvi ročni kilometri v 2011

Danes sem v Moravskih Toplicah prekolesaril prve letošnje kilometre na ročnem kolesu. No prve, nabralo se jih je celih 55 Uporabil sem namreč Puconci različico iz lanskega srečanja in pri tem pozabil, da je ta dolga 55, ne 40km. Sej se mi je zdelo čudno, ampak sem najprej mislil, da sem pozabil resetirat GPS števec na ničlo…

V Moravskih Toplicah v hotelu Vivat, me je pričakal Manfred, ki mi je po mailu pozabil omeniti, da je tukaj zaradi treningov za svetovno prvenstvo v Avstraliji letos poleti Super, da je pozabil, ker drugače bi sploh ne prišel in bi zamudil ta krasen kolesarski dan! Tako sva skupaj kolesarila samo do Puconcev, saj jaz nisem bil sposoben držati zadovoljivega tempa, pa on poganja zgolj z rokami, jaz pa s celim trupom. Da ne omenjam tega, da je prešnji dan bil na Madžarskem in je napravil cca 100km… V Puconcih jo je Manfred mahnil naprej, jaz pa sem lepo počasi mlinčkal po že znani poti.

Nekje na polovici zazvoni telefon in kliče Helmut. On vedno ve, kdaj je nepravi čas za klic Helmut je ta, ki organizira srečanje konec maja v Avstriji. Ves zaskrbljen me kliče, da ima že praktično polno, saj je prijavljenih že 32 ljudi in da če vem, kako so kaj naši ročni kolesarji polek dveh, ki sva že prijavljena. Skrbi ga to, ker je dal rok prijave do 25. marca, zdaj je pa začetek meseca in ni šans, da bo do 25. še kaj prostora. “Super novica!” rečem jaz, on pa “Saj sem vesel, da je tako. Ampak zapisal sem, da je čas za prijavo do 25. marca.” Jaz pa: “Ja, obveščeni so bili vsi, tisti ki so v zimskem spanju pač žal…”

Razlika je očitna. Če bi vabilo bilo razposlano samo v Sloveniji, bi imeli do danes mogoče eno ali dve prijavi. Vsi ostali pa bi čakali na 25. Pa še to bi bilo večini prehitro Vem zgolj to, da bo v Avstriji konec maja enkratno! V načrtu imam posneti tudi kak video in pa seveda prinesti nazaj veliko lepih fotografij. Tja pa odnesem vabila za moje srečanje konec avgusta, ki bo letos trajalo 4 dni.

No, tistih kilometrov na GPSu nisem pozabil resetirati. Res se jih je nabralo 55. Bil sem tako utrujen, da sem še komaj vrtel pedala in kolikor hitro se je dalo, sem skočil v trgovino po dva jabolčna zavitka in eno Prekmursko gibanico. Vse to stlačil vase in jo mahnil domov. Odločil sem se, da bo treba malo leči in zmanjkalo me je za cele tri ure. Malo preveč je bilo za prvič, če mene vprašate… A bilo je super! Upam, da nam uspe tudi kakšna skupna tura, ko bo nekoliko bolj toplo. Bo treba trenirati za maj. Zagotovo bom zopet povečal svoj dosedanji rekord. In to na 35. rojstni dan! Pa naj še kdo reče, da pregovor: “Bolj star bolj nor” ne drži.