Alessandro in Raoul sta se lansko pomlad z ležečkoti potepala po Vietnamu. Razdaljo 2.121km med mestom Hanoi na severu in Saigon na jugu, sta prekolesarila v 25 dneh. In tako kot je to običajno, sta na koncu poti občutila nostalgijo. Nostalgijo po svobodi, ki sta jo izkusila med premagovanjem razdalje v minulem mesecu.

z ležečimi kolesi čez Vietnam

Ob dospetju v Vietnam sta bila, pred začetkom kolesarskega dela poti, deležna hitrega tečaja o šoferskih navadah vietnamcev. Prehitevaš po levi. Tudi, če levi pas ni prost. To moraš storiti počasi. Tisti v nasprotni smeri se bodo prilagodili tvojemu gibanju. Prehitevaš lahko tudi po desni, če na primer po levi prehiteva že nekdo drug, ampak zmeraj počasi. Na križiščih se ne ustavljaš. Zgolj upočasniš in pelješ v željeni smeri. Ostali se ti bodo uspeli nekako izogniti. Zmeraj moraš potrobiti, drugače se lahko zgodi, da te drugi udeleženci v prometu ne bodo opazili. cel članek

Če zdaj pogledate skozi okno, boste videli v sneg obdano pokrajino, ampak zima ni zmeraj pogoj za bleščečo belino. Solna puščava v Boliviji je vsa svetleče bela, pa to še ne pomeni, da vas mora ob tem zmraziti. Samo poglejte spodnjo fotografijo!

solna puščava v Boliviji - kolesarjenje

Amanda in Oliver sta na ležečih kolesih Nazca, med leti 2007 in 2010 obiskala več kot 20 držav. Med drugim tudi solno puščavo v Boliviji leta 2008. Če razumete francosko, si lahko preberete kaj več v res lepo sestavljeni elektronski brošuri.

Med drugim boste naleteli tudi na citat: “Et il n’est rien de plus beau que l’instant qui précède le voyage, l’instant où l’horizon de demain vient nous rendre visite et nous dire ses promesses.” (Milan Kundera) Kar prevedeno v angleščino pomeni: “There is nothing more beautiful than the moment before the voyage, the moment where the horizon of tomorrow comes to tell us its promises.”

s kolesom v Maroku

Če koga fotografija iz Bolivije še ni pogrela, mogoče nekaj bolj prepričljivo toplega – puščava v Maroku ;) Tisti, ki ne znamo francosko, se bomo podali pa kar v njuno spletno galerijo. cel članek

Na TricycleFetish.com je objavljena spodnja fotografija, katere lastnik sprašuje po dodatnih informacijah o tem dobro ohranjenem starinskem triciklu. Predvidoma izvira iz leta 1935 in glede na to letnico, bi ga lahko poimenovali kar VeloCar, ki so prišli v rabo okoli leta 1930 in so bili predvsem popularni v času druge svetovne vojne, ko je bilo gorivo težje dostopno in hkrati izredno drago.

neznan starinski tricikel

Tale tricikel je res dobro ohranjen in vključuje vso potrebno opremo za varno udeležbo v prometu: trobljo, boben zavore, prednje in zadnje luči in vzvratno ogledalo. Za razliko od današnjih triciklov ima pa namesto bilance volan, ki še toliko bolj kaže na to, da gre za nadomestek avtomobila.

Če ste prebrali kratko zgodovino ležečih koles, potem vam je že poznano, da je izumitelj lezikoles – Charles Mochet, prišel do te danes poznane oblike, ravno z izpeljanko avtomobila. Sprva je namreč izdeloval avtomobile, z oteženim dostopom do pogonskega goriva pa se je lotil proizvodnje lahkih avtomobilov z dvema sedežema in pedali. Ker pa teh vozil niso uporabljali zgolj za transport, ampak so se vmes našli tudi bolj športni navdušenci, ki so imeli pri visokih hitrostih težave s stabilnostjo v zavojih, je Mochet svoj VeloCar razpolovil in tako dobil ležeč dvocikel.

Za vse, ki se vam v teh mrzlih zimskih dneh toži po poletju, objavljam skrajšano različico mojega potepanja do Črnega morja, da se boste vsaj za nekaj trenutkov lahko prestavili v tople kraje, pa čeprav tudi tam zdaj v teh dneh ni ravno toplo ;)

na tisoče oboževalk

Prvo popoldne na kolesarskem potepu do Črnega morja, sem na parakirišču mejnega prehoda Središče ob Dravi, poslal še zadnji SMS znotraj slovenskega omrežja. Šoferje parkiranih tovornjakov je premagala radovednost, da so se nabrali okoli mene in me povprašali kam sem namenjen. Moj odgovor: “Do Črnega morja”, spravi vse prisotne v smeh. “Pa sa tim?”. Niso mogli verjeti, da res nameravam celotno pot premagati s kolesom.

Ko so nekako sprejeli to mojo trditev za resnično, se je porajalo vprašanje, kako dolgo mislim ostati na morju. Odgovor: “En dan, mogoče dva,…” je šele povzročil glasno reakcijo. Da bi prekolesaril vso to pot za zgolj en dan na morju?! To ni šlo nikomur v račun. Med glasno debato, je eden vprašal koliko stane takšno kolo. Ko sem povedal da okoli 2.500€ me je ta krstil za norca, saj bi on za tak denar dobil mesec dni all-inclusive v luksuznem hotelu, vključno z dvema erotičnima maserkama. cel članek

Ice Vortex 2012 je pa res strupen tricikel! Kdor si želi visokih hitrosti na treh kolesih, je tole ultimativna izbira. Z zgolj 13 kilogrami, je ICE Vortex+ eden izmed najlažjih triciklov, ki obstajajo na trgu ležečih koles!

dirkalni tricikel ICE Vortex - cestni dirkalnik

Nova različica cestnega dirkalnika Vortex ima dodatno zožano in znižano ogrodje za boljšo aerodinamiko in večjo stabilnost v zavojih. Prvič se okvir kolesa Vortex razlikuje od ostalih dveh linij in torej nima več nič skupnega z Adventure in Sprint modeli. Okvir dirkalnika ni zložljiv in tudi krmilo je zvarjeno v eno celoto, s čemer so prihranili dodatnih nekaj 100 gramov. Karbonski sedež je za več kot pol kilograma lažji in z dvignjenima stranicama posebej prilagojen za visoke hitrosti. S posebej izdelano peno pa niso žrtvovali udobja in zračnosti.

dirkalnik ICE Vortex 2012 detajli

Če tole ni pravo dirkalno kolo, potem pa res ne vem kaj je! Vsa ta belina mu resnično pristoji. Ima zgolj eno pomankljivost: cel članek

Quetzal? Kaj je to Quetzal? Kako se to sploh izgovori? Ne me vprašat, ker nimam pojma ;) Kako se izgovori, to mislim… Kaj to je, pa še kako dobro vem. Samo meni osebno bi bilo bolj všeč, če bi bil drug sedež obrnjen nazaj.

In je kdo že pogruntal? Ja, sej ni bilo težko, ko pa se vidi iz slike. No, če kdo še ne ve kaj je to Quetzal, potem lahko izdam, da gre za tandem. In meni osebno so bolj všeč b2b različice.

Quetzal - Nazca tandem

Pri zelo priznanem nizozemskem proizvajalcu lezikoles – Nazca, so se torej odločili izdelati ležeči tandem z dvema 26″ kolesoma in medosno razdaljo malenkost čez dva metra. Dva metra in 8 centimetrov, če smo natančni. Prava limuzina! Pa hkrati – vsaj glede na osnovno opremo, se verjetno ne bom dosti zmotil s trditvijo, da bo tudi cenovno v razredu limuzine. Serijsko bo namreč opremljen z Rohloff menjalnikom.

Ležeči tandemi so iz leta v leto bolj popularni. Zaenkrat pa lahko v Sloveniji preizkusite kombinacijo obeh svetov – tandem Hase Pino. Je na razpolago za test v Bistrici ob Dravi. Samo pokličite prej, da se dogovorimo za termin.

Prednost tandema Pino je kratka medosna razdalja in za tistega, ki prisega na klasiko, DF oblika zadnjega dela okvirja. Upal bi si pa trditi, da bo vsaj 90% predstavnic nežnejšega spola navdušenih nad udobnim prvim sedežem in enkratnim razgledom, ki ga ponuja prva vrsta. Dober recept, kako prepričati svojo drago, da gre z vami na kolesarski potep!

V prejšnjem delu članka smo opisali dva najprimernejša načina raztezanja za rekreativnega športnika. Enostavno ali statično raztezanje ter kratki razteg zadostujeta vsem našim potrebam. Tokrat si poglejmo nekaj vaj za raztezanje glavnih mišičnih skupin spodnjega dela telesa, ki so najbolj obremenjene pri kolesarjenju; bodisi na ležečem ali običajnem kolesu. Vaje je za portal Udobnoposvetu.si demonstrirala Nensi Kodermac, študentka Fakultete za šport.

Pred raztezanjem se dobro ogrejmo. Najprimernejše je ogrevanje na sobnem kolesu, kratko kolesarjenje ali hitrejši sprehod. Upoštevajmo navodila za učinkovito raztezanje: izberimo udoben, miren prostor, umirimo se, vzamimo si čas. Vodilo pri intenzivnosti raztezanja naj bo naš občutek; če se nismo vajeni raztezati, bodimo prizanesljivi do svojega telesa. Raztezajmo le do občutenja bolečine in ne pretiravajmo.

Natančen opis postopka raztezanja, trajanja vaj, števila treningov na teden,… najdete v prvem delu članka.

Raztezanje mečnih mišic

Pokleknemo na eno nogo ter se udobno namestimo. Boke spustimo čim nižje, kot bi želeli sesti na tla. S trupom se naslonimo na koleno stojne noge ter ga potisnemo naprej. Začutimo raztezanje meč. Vajo ponovimo še za nasprotno nogo. cel članek

Zveza paraplegikov Slovenije je 1. in 2. februarja v Kranjski Gori pripravila že IV. smučarski camp. Pri organizaciji in izvedbi tekmovanja je sodeloval tudi Smučarski klub Radovljica. Prehodni pokal Zveze paraplegikov je že tretjič zapored osvojil najboljši smučar med paraplegiki, paraolimpijec Gal Jakič. Vendar ne v trajno last kot je v navadi. Organizatorji so se namreč strinjali s predlagateljem Jakičem, da naj bo to prehodni pokal, ki bo prehajal iz roke v roko.

Gregor Gračner Galu Jakiču izroča pokal

Prvi dan so smučarji paraplegiki iz treh pokrajinskih društev v dopoldanskem in popoldanskem času vadili na progi Dolenčev Rut. Povedati je treba, da so na dostopnih smučiščih (tako na vlečnici ali sedežnici, kot na progi), skoraj povsem samostojni. No, za morebitno manjšo pomoč, pa je v teh dneh poskrbelo kar 9 študentk, oz. absolventk delovne terapije Zdravstvene fakultete v Ljubljani ter en moški predstavnik spremljevalne ekipe.

Jernej Slivnik na sedeči smučki

cel članek

Ker so v Kranjski Gori odprli smučišče Brsnina, je bila prižgana zelena luč za izpeljavo smučarskega kampa sedečega smučanja.

Zbor udeležencev kampa bo v sredo 1. februarja 2012 ob vznožju smučišča pri gostišču SKI POINT in sicer ob 8.30 uri zjutraj. Na kamp ste vabljeni vsi lastniki monoskijev, kot tudi potencialni smučarji, ki bi se radi srečali s sedečim smučanjem. A je potrebno opozoriti, da letos dobavitelji monoskijev niso prisotni na kampu in bo tako šlo nekoliko bolj na tesno s smučmi. Je pa z lastniki smučk dogovorjeno, da jih bodo nekateri posodili za 1 ali 2 uri. Komur bo ustrezala širina 38cm z naslonom 30cm, bo seveda lahko preizkusil tudi mojo Praschbergerjevo smučko.

MonoSki kamp

V četrtek 2. februarja 2012 pa se bo izvedlo tekmovanje paraplegikov za pokal ZPS. Tekmovanje bo pripravil SK Radovljica pod okriljem g. Bojana Kavčiča. Potekalo bo od 9 ure do 12 ure, nakar bo ob 14.30 uri, v restavraciji podelitev najboljšim. S strani organizatorja bodo za ta dva dni zagotovljene celodnevne smučarske karte, kosilo ter izvedba tekmovanja.

Držim pesti ze lepo vreme, ugodne snežne razmere in čim številčnejšo zasedbo!

Na tokratnem sejmu Alpe-Adria: turizem in prosti čas, ki jutri odpira svoja vrata, bodo posredno prisotna tudi ležeča in ročna kolesa. Izšla je namreč prva številka revije Šport in Turizem, ki se na sejmu prvič predstavlja javnosti in v kateri sta kar dva moja članka.

Pod naslovom “Na kolo kar v nogavicah”, sem se razpisal o različicah teh drugačnih koles in o zanimivih reakcijah ljudi, ki me ugledajo na katerem izmed mojih številnih biciklov ;) Na koncu revije pa boste našli še prvi del mojega potopisa do Črnega morja s triciklom ICE Sprint. V prvem članku omenjam tudi klečeče ročno kolo, ki bi naj bilo na razpolago za testno vožnjo že konec februarja, a je urednik izpustil fotografijo tega kolesa. In da vam ne bo potrebno iskati po portalu, izgleda takole:

ročno klečeče kolo - kneebike Schmicking

Več fotografij takšnih in drugačnih koles, boste našli na FaceBook profilu UdobnoPoSvetu. Če bi želeli naročiti revijo ŠiT, pa obiščite njihovo spletno stran. Če boste med prvimi 100 naročniki, boste prejeli še praktično nagrado, zato se splača pohiteti ;) Celoletna naročnina znaša 39,00€.

Za obiskovalce Salona Plovil v okviru sejma AA, pa bi znale biti zanimive Crosso vodotesne vreče. Za vse informacije sem dosegljiv na (040) 428 540. Prijeten obisk sejma in listanje po reviji ŠiT!