jan 27

Smučarski kamp v Kranjski Gori

Peterdogodki, sedeče smučanje ni komentarjev »

Ker so v Kranjski Gori odprli smučišče Brsnina, je bila prižgana zelena luč za izpeljavo smučarskega kampa sedečega smučanja.

Zbor udeležencev kampa bo v sredo 1. februarja 2012 ob vznožju smučišča pri gostišču SKI POINT in sicer ob 8.30 uri zjutraj. Na kamp ste vabljeni vsi lastniki monoskijev, kot tudi potencialni smučarji, ki bi se radi srečali s sedečim smučanjem. A je potrebno opozoriti, da letos dobavitelji monoskijev niso prisotni na kampu in bo tako šlo nekoliko bolj na tesno s smučmi. Je pa z lastniki smučk dogovorjeno, da jih bodo nekateri posodili za 1 ali 2 uri. Komur bo ustrezala širina 38cm z naslonom 30cm, bo seveda lahko preizkusil tudi mojo Praschbergerjevo smučko.

MonoSki kamp

V četrtek 2. februarja 2012 pa se bo izvedlo tekmovanje paraplegikov za pokal ZPS. Tekmovanje bo pripravil SK Radovljica pod okriljem g. Bojana Kavčiča. Potekalo bo od 9 ure do 12 ure, nakar bo ob 14.30 uri, v restavraciji podelitev najboljšim. S strani organizatorja bodo za ta dva dni zagotovljene celodnevne smučarske karte, kosilo ter izvedba tekmovanja.

Držim pesti ze lepo vreme, ugodne snežne razmere in čim številčnejšo zasedbo!

jan 25

Izšla revija Šport in Turizem – ŠiT

Peternovosti ni komentarjev »

Na tokratnem sejmu Alpe-Adria: turizem in prosti čas, ki jutri odpira svoja vrata, bodo posredno prisotna tudi ležeča in ročna kolesa. Izšla je namreč prva številka revije Šport in Turizem, ki se na sejmu prvič predstavlja javnosti in v kateri sta kar dva moja članka.

Pod naslovom “Na kolo kar v nogavicah”, sem se razpisal o različicah teh drugačnih koles in o zanimivih reakcijah ljudi, ki me ugledajo na katerem izmed mojih številnih biciklov ;) Na koncu revije pa boste našli še prvi del mojega potopisa do Črnega morja s triciklom ICE Sprint. V prvem članku omenjam tudi klečeče ročno kolo, ki bi naj bilo na razpolago za testno vožnjo že konec februarja, a je urednik izpustil fotografijo tega kolesa. In da vam ne bo potrebno iskati po portalu, izgleda takole:

ročno klečeče kolo - kneebike Schmicking

Več fotografij takšnih in drugačnih koles, boste našli na FaceBook profilu UdobnoPoSvetu. Če bi želeli naročiti revijo ŠiT, pa obiščite njihovo spletno stran. Če boste med prvimi 100 naročniki, boste prejeli še praktično nagrado, zato se splača pohiteti ;) Celoletna naročnina znaša 39,00€.

Za obiskovalce Salona Plovil v okviru sejma AA, pa bi znale biti zanimive Crosso vodotesne vreče. Za vse informacije sem dosegljiv na (040) 428 540. Prijeten obisk sejma in listanje po reviji ŠiT!

jan 23

V gibanju skozi vse letne čase

Petersedeče smučanje, v gibanju kljub invalidnosti, zgodbe izjemnih ljudi ni komentarjev »

Andy Campbell se junija podaja na 48.000km dolgo pot okoli sveta.

Moram priznati, da ne dam dosti na “okoli sveta” podvige, sploh ne takšne, ki se medijsko izpostavljajo in so prepričani, da so storili nekaj neverjetnega.

Ampak ta dve leti trajajoč projekt, je res nekaj posebnega. Kaj tako “norega” ni namreč poskusil še nihče. Andy bo v dveh letih prečkal štiri kontinente, skoraj vsak tip naravnega okolja na planetu, od oceanov do puščav in vsega vmes.

na poti okoli sveta

A kaj je na tem tako posebnega? Andy Campbell je svoj zadnji korak napravil 24. aprila 2004. Zadnjih 8 let je preživel na invalidskem vozičku. In prav z vozičkom se odpravlja na gornjem zemljevidu začrtano pot.

Ja, Andy Campbell je paraplegik, ki ne mara betona. Njegov največji užitek so gore in kljub invalidnosti jih osvaja še naprej. S plezanjem, na ročnem kolesu in pozimi s sedečo smučko. Ravno sedeče smučanje je najpomembnejši del njegovega življenja, pravi. In zanimivo, pred nesrečo sploh ni smučal. Ko pa je prvič sedel na MonoSki:

se je vse spremenilo. Vse. Si samo ti in gora. Nič ni bolj pomembno kot to, da uživaš. Pojdi kamor želiš. Če ti kaj prekriža pot, preprosto skoči preko.

“Kadar sedim v sedeči smučki, gledam v dolino in se odločam katero linijo bom odpeljal, imam vso oblast nad goro. Lahko grem kamor želim. In prvič ne skušam izbrati najlažje linije, najlažje poti kako pridi do nekod, ampak iščem linijo, ki bo najbolj zabavna. In ta svoboda je prav neverjetna!” cel članek →

jan 21

Kolesar in raztezanje (1. del)

Aleksej Dolinšekkoristne informacije ni komentarjev »

Raztezanje oziroma vadbo za gibljivost bi z lahkoto uvrstili med kolesarske »tabu« teme. Zavito je v nekakšen omot mistike, kjer zmedo še povečujejo številne kontroverzne informacije, posebej tiste z raznih spletnih klepetalnic in forumov. Zakaj bi se torej kolesar ukvarjal z vadbo za gibljivost, kakšne so njeni pozitivni učinki ter morebitne nevarnosti?

Gibljivost uvrščamo med naše gibalne sposobnosti, kamor spadajo še moč, hitrost, koordinacija, ravnotežje in druge. Če posameznik posveča pozornost npr. vadbi za moč v fitnesu, za raztezanje oz. vadbo za gibljivost pa se ne zmeni, vzpostavlja v telesu nekakšno neravnovesje. Primer lahko razširimo še na vse ostale aktivnosti in športe pri katerih mišice zavestno krčimo in s tem opravljamo neko delo oz. gibanje. Povedano enostavneje,

pri vseh vsakodnevnih opravili ter športnih aktivnostih, se naše mišice nenehno krčijo; le redko se v enaki meri tudi raztezajo. V praksi to pomeni, da se najbolj obremenjene mišice v telesu postopoma skrajšujejo.

Zgolj za primer: Pogosta posledica skrajšanih mišic upogibalk kolka so bolečine v križu, značilne za ljudi, ki veliko sedijo.

Z vadbo za gibljivost želimo:

  • Ohranjati biološko dolžino naših mišic, preprečevati zakrčenost, ter povečati gibljivost in ekonomiko gibanja
  • Se izogniti bolečinam in poškodbam, ki so posledica trdih, skrajšanih mišic
  • Pospešiti regeneracijo po napornih treningih ali stresih vsakdana
  • Se sprostiti, izboljšati počutje, umiriti telo in duha, povečati zavedanje lastnega telesa

Navedeni pozitivni učinki so torej zanimivi za vsakogar, ne samo za športnike in rekreativce. V nadaljevanju se bomo posvetili najbolj uporabnima tehnikama raztezanja, primernima za vse generacije in stopnje športne aktivnosti*. To sta statično raztezanje in kratek razteg. cel članek →

jan 20

Sedeče smučanje za vsakogar

Peterkoristne informacije, sedeče smučanje, v gibanju kljub invalidnosti ni komentarjev »

V tem tednu sem se naučil osnov sedečega smučanja. Spustil sem se celo po rdeči progi, ki je bila za moj okus malenkost preveč strma ;) ampak sem preživel. Že ko sem zagledal rdeče znake ob progi, mi je narastel srčni utrip. Na začetku sem se dva krat prislonil ob progo, potem pa je že šlo. Prvič v tem tednu sem “zašvical” :) Postal sem povsem samostojen na sidrih in se preizkusil tudi na sedežnici. Osebje tukaj na ledeniku nad dolino Kaunertal je nadvse prijazno. Žičničar na spodnji fotografiji nam deli bonbone:

žičničar nam deli bonbone

Zdaj, ko se že znam bolje peljati z MonoSkijem, sem se prepričal, da roke niti ne trpijo tako, kot se mi je sprva zdelo. Bolj kot si sproščen, bolje teče smučka in manj trpijo roke. Predvsem je pomembno gibanje gornjega dela telesa, s katerim krmiliš smučko. Zato je pomembno, da se sedež tesno prilega zadnjici in da so noge trdno vpete. Le tako lahko gibanje telesa direktno preneseš na smučko. Povsem primerljivo torej s pancerji pri navadnem smučanju. Višina naslona pa je odvisna predvsem od stopnje invalidnosti.

Vendar pa invalidnost ni pogoj za MonoSki. Sedečo smučko lahko izkoristite tudi tisti, ki imate težave z nogami in vam to preprečuje, da bi smučali stoje. V torek sem prejel klic poslovnega partnerja, ki ima težave s koleni in je ob moji omembi krasnih belih strmin dejal: “Samo ne govori mi…” Zaradi težav s koleni namreč ne more smučati. Tisti trenutek niti pomislil nisem, da bi sedeča smučka lahko bila rešitev. Danes pa smo zaradi močnega sneženja ostali v hotelu in se mi je v turški savni posvetilo, da bi tega gospoda lahko spravil nazaj na bela pobočja. Kdo je rekel, da mora biti uporabnik sedeče smučke invalid? Užitek je povsem primerljiv s klasičnim smučanjem, je pa telo bistveno manj obremenjeno. Mogoče prvi trenutek ni tako udobno, ampak tudi na smučarske čevlje se je potrebno navaditi.

cel članek →

jan 16

Novice iz Ledenega tabora

Peternovosti, splošne novice ni komentarjev »

ICE je posodobil svojo spletno stran z osveženo linijo triciklov za leto 2012 in najpomembnejša novost je vsekakor 10 letna garancija na njihova kolesa. Svoji liniji triciklov so dodali Heavy Duty (HD) različico kolesa Adventure, s širšim sedežem in ojačanim okvirjem za težje kolesarje (do 147kg), ki do zdaj niso prišli na svoj račun. Pa spletno stran so dodatno multimedijsko obarvali z nekaj več fotografijami in promocijskimi videi.

Anne Dusserts na ICE triciklu

In ko smo ravno pri mrazu… Trenutno se nahajam v dolini Kaunertal na skrajnem severu Avstrije. Danes sem v okviru Praschbergerjevega tečaja, prvič smučal na svoji sedeči smučki, ki bo namenjena testiranju in izposoji. Od naslednjega tedna, bo tako v Bistrici ob Dravi možno po predhodnem dogovoru, preizkusiti tudi MonoSki – sedečo smučko.

smučišče s svežim naravnim snegom

Danes smo imeli res krasno vreme in upam, da bo tako do konca tedna. Od tod bi namreč rad odnesel dovolj znanja, da bi se lahko povsem suvereno smučal tudi na domačih tleh. Bo pa narava morala navreči vsaj nekaj snega, ker s sedečo smučko na ledenih ploščah, vseeno ne bi izzival sreče ;)

jan 08

Kaj mi je tega treba?

Peterosebna razmišljanja 1 komentar »

Je vprašanje, ki mi včasih privre na dan, ko z vso močjo hitim proti Belviju. Vsako nedeljo se v organizaciji Šri Činmoj Marathon Team Maribor, zberemo na vznožju Pohorja in se ob pol desetih zaženemo proti vrhu. Zakaj?

Nikoli ne moreš biti poraženec.
Lahko si le zmagovalec,
če tekmuješ na progi iskrenega napredka.

je misel, današnjega vzpona. In danes sem bil zopet zmagovalec!

Na teh vzponih predvsem tekmujem sam s sabo. Res je, da pomaga množična udeležba, ki ti daje dodatno motivacijo in zagon. Ampak najlepše je, ko ti uspe preseči svoj najboljši čas in vidiš, da se lahko še izboljšaš. Kar več krat sem že pomislil, da pa hitreje jaz res več ne morem, ampak si uspem zmeraj znova dokazati, da še je rezerva in da se da hitreje. In zmeraj ko podrem svoj stari rekord, dobim še dodaten zagon in si zadam novi cilj. Dajmo še malo stisnit, pa zbit še teh nekaj sekund ;)

Zimski Pohod na Pohorje

Brez odlične organizacije teh vzponov, ki letos potekajo že peto leto zapored, bi vsekakor nikoli ne zmogel česa takega. Zato hvala organizatorjem za to odlično promocijo aktivnega preživljanja vikendov in se vidimo prihodnjič! Po drugi strani se pa ne bi mogel bolj strinjati z mislijo Marije Kozin, ki bi jo kar razglasil za misel leta 2011:

“Naj kolo ne postane stroj, ki vam bo omogočil rekorden vzpon na Vršič ali spust s Pohorja. Kolo naj bo vaš ‘dodatek’, ki vam pomaga videti in doživeti življenje okoli nas s hitrostjo 20km/h ter ponovno slišati ptičke peti. Ni važna ne razdalja, ne čas, pustite se zapeljati občutkom doživljanja momenta samega.”

cel članek →

dec 30

Aleš Zemanek o podjetju Azub

Peterbrez kategorije, zanimivosti ni komentarjev »

Aleš Zemanek je na svojem Youtube računu, objavil kratek video o predstavitvi razvoja njegovega podjetja Azub. Aleš in Honza sta bila moj prvi kontakt z ležečimi kolesi in sta deloma kriva za to, da se danes ukvarjam s prodajo teh nenavadnih vozil na človeški pogon.

Azub se od ostalih proizvajalcev razlikuje predvsem po izredni prilagodljivosti položaja na kolesu z njihovim IPS sistemom. To toliko bolj cenim zdaj, ko imam več izkušenj tudi z drugimi proizvajalci. Predvsem na področju ležečih dirkalnikov, ki jih Azub ne izdeluje. Ampak ko moraš za spremembo naklona sedeža previjačiti 8 vijakov, res prideš do zaključka, da IPS ni zgolj marketinški trik ;)

Prava vrednost leži v podrobnostih in tem pri Azubu posvetijo dosti pozornosti. Všeč mi je tudi njihova natančnost in možnost prilagajanja, saj nikoli ni bilo težav s kakšnimi posebnimi željami strank. Kar pa je najpomembnejše, smo v primeru kakršnihkoli težav, le-te zmeraj rešili hitro in brez nepotrebnega kompliciranja. Hvala teamu Azub za sodelovanje in se priporočam še vnaprej.

Oni so krivi tudi za vseh 5. srečanj družine Ležečkovih v Sloveniji in pa posledično tudi za srečanje ročnih kolesarjev. ;) Nekdo pač mora biti kriv…

dec 26

In se odpeljemo s pogledom nazaj v novo leto

Peterbrez kategorije ni komentarjev »

Že vse odkar sem prvič zagledal b2b tandem, sem bil fasciniran nad takšno geometrijo kolesa in ko sem se prvič imel priložnost peljati, sem že bil zasvojen. Na vlaku nikakor ne smem sedeti s hrbtom v smeri gibanja, saj mi ne ustreza pogled na bežečo pokrajino. Ampak na b2b kolesu nisem imel nobenih težav. Celo nasprotno; občutek je fenomenalen!

Pa se odpeljimo s tem posebnim tandemom v novo leto

Takšna geometrija bo zagotovo enkrat stala tudi v moji garaži :) No, ne zgolj stala, to ne bi imelo smisla. Bo treba najti eno, ki se bo s takim čudom sploh upala peljati ;)

dec 21

Ko letos počasi prehaja v drugo leto

Peterosebna razmišljanja ni komentarjev »

Leto 2011 se izteka. Sneg je vsaj malo pobelil pokrajino in mogoče bomo letos celo imeli bel Božič. Glede na to, da ne živimo na južni polobli, bi to bilo nekako “normalno”.

Bilo je krasno leto! Četudi ni šlo vse po planih, sem se pa zato kaj novega naučil, čeprav imam včasih občutek, da so bile lekcije še premalo zahtevne. Če kaj, potem nisem zadovoljen s svojo samodisciplino oz njenim pomanjkanjem ;)

iz ročnega srečanja v Sloveniji 2011

Hvala vsem ležečim kolesarjem in hvala vsem ročnim kolesarjem, ki ste se mi pridružili na skupnih turah in srečanjih. Hvala vsem, ki ste se upali spustiti v svet ležečega kolesarstva in ste pri meni kupili svoje novo kolo. Upam, da se čim več krat vidimo in da bomo vsi uživali na naših konjičkih. Hvala Alekseju Dolinšku za pomoč pri pisanju člankov na portalu in za njegov podvig okoli Slovenije. Hvala Helmutu Messnerju za organizacijo srečanja ročnih kolesarjev v Avstriji. Hvala Edotu Ješetu za spremstvo z ročnim kolesom na Franji. Bova to ponovila s še kom v 2012?

Hvala Danijeli Kolar iz hotela Vivat za sodelovanje pri organizaciji ročnega srečanja, Valeriji Žalig iz Term3000 za pomoč pri srečanju Ležečkovih. Glede na uspešno sodelovanje, se bom v 2012 ponovno pojavil na vratih z istimi prošnjami ;) Hvala Francu Žiberni in Jani Čander za povabili na predstavitvene dogodke. V čast mi je bilo sodelovati in se priporočam tudi v prihodnje. Bom poskusil ponuditi še kaj več.

Predvsem pa hvala prijateljici Darinki, ki me je z izredno potrpežljivo vztrajnostjo spravila na ferate, kjer me je še zmeraj precej strah, ampak kljub temu nadvse uživam! Da me je ponovno navdušila nad smučanjem in me nevede postavila nazaj na smuči, ter posledično omogočila, da sem se letos podal celo na sedečo smučko. Hvala tudi Tomažu, s katerim smo letos vsi trije preživeli nepozaben podaljšan vikend na Krasu. Se že veselim našega potepanja po Beli Krajini prihodnjo pomlad.

v planinah

Leto 2012 bo aktivno in zanimivo. Tako na zame osebnem področju, kot za vse, ki vas zanimajo ležeča ali ročna kolesa. Spomladi bo možno pri meni preizkusiti več koles kot kdajkoli doslej. A najprej me čaka tečaj sedečega smučanja v Avstriji.

Ne pozabite izkoristiti vsakega dne. Brez obljub, preprosto lotite se!

Srečno 2012!

cel članek →