Ta Božič bo Angležinja Maria Leijerstam (35) skušala postati prvi človek, ki mu je kdaj uspelo prikolesariti na Južni Pol. Na razdalji okoli 650km od roba Antarktike, bo skušala premagati dva moška udeleženca, ki se pravtako odpravljata na to pot.

s kolesom na južni pol

Podobno so že poskušali s posebnimi kolesi klasične geometrije, prilagojenimi za snežne razmere – Fat Bikes, a do sedaj ni uspelo še nikomur. Marija je dve leti raziskovala možnosti in se odločila za povsem drugačen pristop. Odločila se je za ležeč tricikel podjetja ICE.

“Fat Bike ni primerna oblika kolesa za Južni Pol, ker ga močan veter prevrže ali pa v klanec ne uspe biti dovolj hiter, da bi še lahko držal ravnotežje. Vedela sem, da potrebujem nekaj, kar bo prešlo te omejitve.”

V delavnici podjetja Inspired Cycle Engineering so ji posebej za to odpravo izdelali tricikel s tremi 559mm (26″) kolesi. Tricikel je stabilen in aerodinamičen, kar bo Mariji pomagalo na tem izredno vetrovnem kontinentu. Marija o svojih izkušnjah s tem posebnim triciklom po trdih treningih v Sibiriji, na Norveškem in Islandiji:

“Ležeč tricikel je neverjeten. Povsem stabilen je tudi v ekstremnem vetru in brez težav lahko premagam dolge strme klance, ki jih nikoli ne bi zmogla na klasičnem kolesu.”

cel članek

Družina Mury iz Francije, se bo od avgusta 2013, s tricikli potepala po Evropi. In kdo so Mury-jevi? Oče Manu, mama Hélène in dva sinova, Malo (2005) ter Léo (2003).

družina na triciklih po Evropi

Kolesarili bodo na dveh Azubovih triciklih T-tris in na Hase Kettwiesel tandemu. Manu je navdušen nad panoramsko fotografijo, kar pomeni, da bomo zagotovo lahko uživali v krasnih fotografijah iz njihovega potepanja.

“Potovanje se prične, ko sprejmemo odločitev za odhod.”

S kolesi po Evropi… Družina z otroci?

Ja, ta projekt je dozoreval že nekaj let. V osnovi je bila ideja nekaj mesecev potovati z avtodomom, odkrivati druge kulture, drug način življenja,… A ujeti v vsakdanji ritem, delo, podzemna,… nekako nismo prišli dlje od sanj. Ampak življenje je polno presenečenj in tako nas je le-to privedlo od sanj k realnosti. Avgusta 2013 se bomo odpravili na 10-12 mesecev dolgo potepanje po Evropi. cel članek

Da ne boste mislili, da poganjam samo še na roke. Res je, da sem letos kar precej časa prebil na ročnem kolesu, ampak zdaj se že nekaj časa vozim v službo z mojim Ledenkotom (tricikel ICE Sprint fs), s katerim se Julija odpravljam na potepanje okoli Irske. Ja, letos se vozim zgolj še s tricikli…

okoli_irske_2011s

Za roke je takšna relacija vseeno malo prehuda. Brez prtljage bi še mogoče šlo, če bi računal do nekje 70 kilometrov dnevno. Ampak Irska ni tako ravna, kot se mogoče sprva zdi. In na tej 3.000km dolgi poti se bo nabralo kar precej hribov. A že samo ob hitrem pregledu fotografij, me prevzame lepota narave in bogata zgodovina tega otoka. Ribiške vasice, s slamo krite kamnite hiške, ruševine gradov, zelena pokrajina, skalnata obala,… Upam, da bom imel srečo z vremenom. Če ne, se bo pač potrebno prilagoditi ;)

Irsko mestece

Kar se financ tiče, nameravam ostati pod 300€. Seveda v to niso všteti stroški letala in prevoza kolesa, a bo vse skupaj pod 600€. Ja, prav ste prebrali; en mesec na Irskem s potnimi stroški vred. Seveda bom tudi tokrat objavil svoje popotniške zapiske in vse skupaj predstavil na našem ležečem srečanju v Moravskih Toplicah.

Minulo nedeljo je Jaka kolesaril v Grosupljem, na 56km dolgi trasi maratona treh občin in pravi: “Prvič s Čičkotom mi je uspelo prevoziti v roku.”

“Trasa je kar razgibana, cca 500 višincev, od tega dva 18% krajša klanca in en daljši 11%, vmes pa gor dol… Tipično po dolenjsko. Do polovice mi je šlo bolj počasi, tako da so prvo okrepčevalnico že pospravili,… No, drugo in tretjo sem pa že ujel. Se malo spočil, potem je pa kar šlo. Tako sem zaključil celo par minut pred rokom.”

Jaka na cilju Maratona treh občin

“Zadnje štiri kilometre sem malo na škrge dihal, ker me je metla preganjala. No, pa tudi na okus sem prišel, ko sem videl, da če se potrudim, bom imel oseben uspeh.”

Jaka dobi medaljo

“Ko sem doma stehtal Čičkota, sem ugotovil, da sem vozil kar dobrih 26kg. Na okrepčevalnicah je bilo kar nekaj zanimanja, pa tudi nekaj probnih voženj. Vsi, ki so moj tricikel preizkusili, so se čudili s kakšno lahkoto se to vozi in kako udobno. Sem potalal par vizitk in vsakemu pokazal nalepko UDOBNO PO SVETU.”

cel članek